[SlovLit] SR 2017/4 -- Re: Kozma -- Slovenski napisi na mostovih -- Andrej Anatoljevič Zaliznjak (1935-2017)

[Miran Hladnik gmail]

https://srl.si/index.php?id=stevilka&num=325 -- povezava na arhivsko
stran Slavistične revije z zadnjo številko (2017/4).

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 05. januar 2018 19:19
Zadeva: Re: [SlovLit]  Kozma
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006181.html)

Pridružujem se čestitkam Kozmi Ahačiču, ki so tudi čestike za vse na
ISJFR ter vse, ki cenijo  ustvarjalno uporabo portala fran.si in
francek.si. S študenti uporabljamo fran.si za razvijanje ustvarjalnega
pisanja. Veseli me, da bosta fran in francek kmalu dobila tudi
francesko.

Lep pozdrav
Milena Mileva Blažić

===

Od: marija mercina <marija.mercina na gmail.com>
Datum: 07. januar 2018 14:54
Zadeva: Marija Mercina,  Slovenski napisi na mostovih

Most čez Močilnik blizu Vipave ima vklesan slovenski napis iz leta
1803. Ali kdo pozna še starejšega?

===

Od: Aleksandra Derganc <aleksandra.derganc na guest.arnes.si>
Datum: 07. januar 2018 15:38
Zadeva: Andrej Anatoljevič Zaliznjak (1935-2017)

24. decembra 2017 je umrl akademik Andrej Anatoljevič Zaliznjak, eden
najpomembnejših ruskih jezikoslovcev.  Zapustil je temeljna in
inovativna dela zlasti s področja oblikoslovja in naglasoslovja
sodobne ruščine ter zgodovine ruskega jezika.

Ruskega oblikoslovja se je lotil nadvse sistematično, najpomembnejša
rezultata tega dela sta monografija Russkoe imennoe slovoizmenenie
(1967) in Grammatičeskij slovar' russkogo jazyka (1977). Zaliznjak je
obravnaval oblikoslovje in njegove kategorije teoretično, napravil pa
je tudi klasifikacijo oblikoglasnih vzorcev in s pomočjo preglednih
oznak blizu izčrpnosti opisal rusko paradigmatiko. To delo je postalo
kasneje podlaga za označevanje ruskih pregibnih besed v računalniški
rabi. Sistemizacija naglasnih vzorcev sodobne ruščine ga je peljala k
zgodovini le-teh in l. 1985 je izšla knjiga Ot praslavjanskoj
akcentuacii k russkoj.

A. A. Zaliznjak je bil znan tudi kot najpomembnejši raziskovalec
jezika novgorodskih pisem na brezovem lubju. Na podlagi pronicljive
analize teh besedil (pribl. 1000, večinoma 11. do 15. st.) je napisal
delo Novgorodskij dialekt (1995), v katerem je opisal severnoruski
dialekt, ki se je precej razlikoval od 'standardnega' kijevskega
staroruskega jezika. Tam, kjer so pred njim pogosto videli okorne in
nebogljene zapise, je Zaliznjak prikazal urejen jezikovni in pisni
sistem.

Pomembno delo je tudi njegova knjiga Slovo o polku Igoreve: vzgljad
lingvista (2004), kjer je prav na podlagi poznavanja jezika pisem na
brezovem lubju pokazal, da so v Slovu taki jezikovni fenomeni (npr.
raba enklitik), ki jih je mogoče opaziti v kasneje odkritih in
opisanih pismih, medtem ko jih možni ponarejevalec iz 18. st. ni mogel
poznati. Opozoril je tudi, da so avtentičnost Slova večinoma
zagovarjali prav jezikoslovci (Šahmatov, Isačenko, Jakobson), dvomili
vanjo pa strokovnjaki drugih ved. Med jezikoslovce, ki niso dvomili o
avtentičnosti Slova lahko prištejemo seveda tudi Rajka Nahtigala, ki
je izdal rekonstrukcijo tega spomenika.

A. A. Zaliznjak je predaval jasno in zanimivo. Spominjam se njegovega
nastopa na krakovskem slavističnem kongresu l. 1998. Njegovo
predavanje je želelo poslušati toliko ljudi, da so morali dogodek
preseliti v največjo možno dvorano. Nastopil je tudi na ljubljanskem
slavističnem kongresu, kjer je predaval o Novgorodskem kodeksu.