[SlovLit] Interslovanščina -- Pusti tehnološko službo in postani humanist -- Hallo Luther - živjo Trubar

[Miran Hladnik gmail]

From: Djurdja Strsoglavec <durda.strsoglavec na guest.arnes.si>
Date: 2017-10-30 23:46 GMT+01:00
Subject: interslovanščina

https://www.vecer.com/interslovenski-jezik-ki-ga-razumejo-vsi-slovani-6338800
.. Zvone Štor: Prihaja interslovanščina, jezik, ki ga razumejo vsi
Slovani. Večer 28. 10. 2017.

Hm?

---

Najprej: jezikov na svetu ni 27.000, ampak 7000 ... -- miran

===

https://www.youtube.com/watch?v=9DBt9mVdgnI -- Damon Horowitz: Quit
Your Technology Job and Get a Humanities Ph.D. Youtube 6. 6. 2011
[kako humanistika osmišlja tehnologijo].

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 31. oktober 2017 13:02
Zadeva: Iz Tübingena, Hallo Luther - živjo Trubar

Na Univerzi Tübingen se v jubilejnem letu, ko Nemčija praznuje 500 let
reformacije, nadaljujejo prireditve in strokovna srečanja, na katerih
se razpravlja in razmišlja tudi o delu slovenskega Luthra – Primoža
Trubarja. Pred dobrim tednom je Raziskovalni inštitut za zgodovino
izvedel strokovno srečanje z naslovom  Die Vielfalt der Reformation:
lokale und globale Ausprägungen / Raznolikost reformacije: lokalni in
globalni izrazi. Anton Schindling z Oddelka za novejšo zgodovino na
Univerzi Tübingen je imel predavanje  Primus Truber Zwischen Slowenien
und Württemberg / Primož Trubar med Slovenijo in Württembergom. Prof.
Schindling, ki  je bil dolgoletni predsednik komisije za
zgodovinopisje v pokrajini Baden-Württemberg, je uredil Trubarjev
zbornik  Primus Truber, der slowenische Reformator und Württemberg
(Stuttgart, 2011) in napisal več strokovnih prispevkov o Trubarjevem
delu, npr. Laibach/Ljubljana – Primus Truber v Europa Reformata
(Leipzig, 2015) in geslo o Trubarju v Leksikonu reformatorjev
(Darmstadt, 2014).  Predstavil je družbene razmere v Ljubljani in
širše v notranjeavstrijskih deželah v času reformacije ter Trubarjevo
pot od katoliškega duhovnika do protestantskega pastorja ter
stvaritelja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. O
Trubarjevem delu in družbenih razmerah v času reformacije je
spregovoril tudi Denis Schmidt. Reformacija je vplivala na
književnosti v ljudskih jezikih. V središču protestantizma so bila
sicer verska besedila, a zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu, ki
so ga razumeli in govorili. S prevodom Biblije v splošno razumljivo
nemščino in po Luthrovem zgledu tudi v druge jezike, je pisana beseda
postala dostopna vsakomur, ki je znal brati. S tem so se odprla vrata
splošnemu izobraževanju, povečala se je pismenost celotne populacije.
Primož Trubar, ki je protestantsko misel prinesel v naše kraje, je s
prvo tiskano knjigo postavil osnove slovenskega knjižnega jezika ter
slovenske književnosti in obudil ter okrepil slovensko narodno zavest,
hkrati pa zagotovil trden temelj naslednjim generacijam, saj se je
slovenščina ohranila skozi stoletja, kljub temu da Slovenci nismo
imeli lastne države. Tako so slovenski protestanti spodbudili začetek
političnega prizadevanja za kulturno, kasneje pa tudi za politično
samostojnost. Trubar je ob svojem pisanju imel pred očmi vse Slovence,
ne glede na politične meje. Že v prvi svoji knjigi je pisal "vsem
Slouencom". Tudi kadar je uporabljal deželna imena, kot so kranjski
ali Kranjec, je dodal tudi izraz "Slouenec" ali "Slouen" in
"slouenski". Pogosto je naštel vse slovenske pokrajine in deželne
narečne skupine.

S študenti smo v literarnem popoldnevu osvetlili vlogo in pomen
Trubarjeve Cerkovne ordninge (1564), še zlasti poglobljeno smo
predstavili l. 2013 odkriti izvod slovenske Cerkovne ordninge iz
Memmingena. Ob fotografijah z obiska mestnega arhiva v Memmingenu,
kjer mi je direktor Cristoph Engelhard z velikim ponosom in veseljem
pokazal 453 let stari originalni izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge,
ki je odlično ohranjen, smo se poglobili v vlogo enega najpomembnejših
kulturnozgodovinskih dokumentov v slovenskem slovstvu in prvo pravno
besedilo v slovenščini. Cerkovna ordninga je najbolj zaokroženo
cerkveno, versko, teološko ter jezikovnopolitično besedilo v dobi
reformacije pri nas. Cerkveni redi so bili v nemških deželah
takratnega Rimskega cesarstva uradni, vrhovni oblastni, državotvorni
dokumenti; pomenili so uradno (re)formiranje cerkvene organizacije v
neki deželi. Nastajali so v sodelovanju verskih in teoloških avtoritet
in deželnih oblastnikov, ki so jih imeli edini pravico izdati.
Slovenska Cerkovna ordninga oz. slovenski cerkveni red temelji na
zahtevi, da se mora bogoslužje na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem
(Notranji Avstriji ali Karantaniji) opravljati v slovenskem jeziku.
Gre za zakonik, ki vsebuje obrednik, določila o cerkvenih službah, o
organizaciji cerkvene uprave, o razvoju slovenskega šolstva, o
upravljanju cerkvenih posesti in drugih zadevah, ki so se dotikale
protestantske cerkve na Slovenskem. Trubarjevo stališče je bilo, da
"nobena dežela, ne mesto, ne družba ne more biti brez šol, brez
šolarjev in brez učenih ljudi", saj le narod, ki ima dovolj
izobraženih ljudi, lahko pravilno ravna in se odloča v posvetnih in
duhovnih zadevah. S tem delom je Trubar posegel v odnose med deželnim
plemstvom, ki ga je podpiralo, in avstrijskim nadvojvodom, ki se je
čutil ogroženega, saj je ta zakonik posegal tudi v njegove deželne
pravice. Trubar je zato izgubil službo superintendenta protestantske
cerkve v Ljubljani in je l. 1565 ponovno moral zapustiti domovino ter
oditi z družino v izgnanstvo na Nemško.

Na literarnem srečanju smo študentom povedali, da se svetovni obeležbi
500-obletnice reformacije pridružuje tudi Slovenija, ki je v
počastitev 500. obletnice začetka prelomnega reformacijskega gibanja
leto 2017 razglasila za leto reformacije.

Lep praznični dan in lep pozdrav
Irma Kern