[SlovLit] Slovenščina v družini - posvet v Porabju -- Spolnost in roman

[Miran Hladnik gmail]

Od: Martina Piko Rustia <piko na ethno.at>
Datum: 27. oktober 2017 09:15
Zadeva: Slovenščina v družini - posvet v Porabju v petek, 10. 11. 2017

GORNJI SENIK/FELSÖSZÖLNÖK (Cerkvena pot 8/ Templom út 8)

V vseh slovenskih zamejstvih v 21. stoletju – v razliki do 20.
stoletja – danes opažamo razveseljiv razvoj: odnos do slovenščine v
manjšinskih okoljih se spreminja, število prijav k pouku slovenščine
narašča, mnogi se tudi ponovno zavedajo svojih korenin. Pa vendar bodo
Slovenci kot jezikovna, kulturna in narodna manjšina v zamejskem
prostoru obstali le tedaj, če bodo govorili jezik doma v družini vsi,
ki slovenski jezik znajo v narečni, knjižni pogovorni ali knjižni
obliki.

Iniciativa Slovenščina v družini, ki je začela delovati leta 2010, med
drugim z letaki, nalepkami in darilnimi vrečkami z napisi Žabarin po
domače, Marnvam po domače, Punam po domače, Mornjem po domače
(žabarim, žabarin, marnvam, punam, mornjem, gučin, gučim, gavarim,
mejnem se, romon їn, beszélek, vakerav), torej Govorim po domače,
spodbuja družine, v katerih je slovenščina še živa, bodisi v starejši
ali srednji generaciji, da jo dosledno uporabljajo v družinskem krogu
in v javnosti. Razprava o slovenščini v družini kot temeljni osnovi za
učenje slovenskega jezika v manjšinskih okoljih poteka tudi pri
slovenskih manjšinah v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem.

»Govorimo svoj jezik« / »Govorim svoj jezik« sta gesli letošnjega
četrtega srečanja Iniciative Slovenščina v družini, ki bo tokrat
potekalo v Porabju na Madžarskem. V manjšinskih okoljih je geslo
»Govorimo svoj jezik?« nemalokrat postavljeno kot vprašanje ali pa kot
imperativ »Govori svoj jezik!«. Jezik postane samoumeven del
vsakdanjika posameznika, če »govorimo svoj jezik« kjerkoli, kadarkoli.
Ta ugotovitev je logična, samoumevna, izvedba v praksi pa včasih
najtežja. Letošnje srečanje je težiščno namenjeno razpravi o nekdanjem
in sedanjem razvoju Slovencev v Porabju, na avstrijskem Štajerskem ter
manjšinam v trikotu Avstrije, Madžarske in Slovenije. Lepo vabljeni!

10.00–10.30 Pozdravne in uvodne besede (Državna slovenska samouprava,
konferenčna dvorana): Martin Kuchling, Iniciativa Slovenščina v
družini, Boris Jesih, generalni konzul RS v Monoštru
Martin Ropoš, Državna slovenska samouprava, Jože Hirnök, Zveza
Slovencev na Madžarskem

10.30–11.20 Martina Piko-Rustia: Govorimo svoj jezik
Marija Kozar Mukič: Utrinki iz zgodovine Slovencev na Madžarskem

11.40–12.30 Erika Kiss Köleš: Vpliv aktualne politike na ohranjanje
narodnostne kulture in maternega jezika
Katalin Munda Hirnök: Odnos Porabskih Slovencev do slovenskega jezika

12.30–14.00 Kosilo (Slovenska kmetija, Gornji Senik)
14.00–15.00 Susanne Weitlaner: Slovenščina v štajerskem vsakdanu –
jezik v družini, v šoli in izven nje
Attila Kovács: Jezik v družini med Madžari v Prekmurju v luči popisa
prebivalstva in osebne zgodbe
Monika Sandreli: Romski jezik – ključ za proučevanje zgodovine in kulture Romov

15.30–16.30 Marijana Sukič: Pišemo in govorimo svoj jezik – porabski
mediji in ohranjanje jezika
Nino Gumilar: Vloga učiteljev asistentov iz Slovenije v porabskem šolstvu
Dušan Mukič: Prav obratno? – od knjižnega jezika do narečja

17.00–17.45 Ogled Küharjeve spominske hiše
18.00 Večerja (Hotel Lipa, Monošter/Szentgotthárd)

Prijave: Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26/3, A-9020
Klagenfurt/Celovec, +43 463 516243 F: +43 463 502379, office na kkz.at

===

Richard A. Koenigsberg v eseju Freud and Little Richard:
Psychoanalysis, Rock ‘n’ Roll, and the Liberation of the American Body
(https://www.libraryofsocialscience.com/essays/koenigsberg-freud-little-richard/)
iz knjige Leslieja Fiedlerja Love and Death in the American Novel
(1960, https://books.google.si/books?id=ozb-3_s49MUC&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false)
navaja, da se veliki ameriški romanopisci izogibajo tematizacije
strastnih razmerij med moškimi in ženskami, kar je predvidljivo glede
na naravo ameriškega življenja, v katerem ni prave spolnosti in je
torej ne more biti v ameriški umetnosti. Rokenrol je spolno zatrto
ameriško družbo preobrazil v družbo, v kateri je odkrito izražanje
spolnosti v vseh oblikah nekaj vsakdanjega.