[SlovLit] Iz Tübingena 2 -- Med Slovani -- Woolfova

[Miran Hladnik gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 23. maj 2017 04:24
Zadeva: Iz Tübingena: Trubarjeva misel in Prešernov duh na otvoritvi
novega konzulata RS v deželi Baden Württemberg

S študenti iz Tübingena smo bili v četrtek, 18. 5. ponovno v
Stuttgartu, tokrat v rezidenci odvetniške družbe Gleiss Lutz, kjer je
bilo uradno odprtje novega slovenskega častnega konzulata v
Stuttgartu. Novi slovenski častni konzul je dr. Matthias Karl,
uveljavljeni nemški odvetnik na področju konkurenčnega prava in
partner odvetniške pisarne Gleiss Lutz. V nastopnem govoru je
poudaril, da je bil reformator Primož Trubar prvi, ki je vzpostavil
trajne vezi med Tübingenom oz. deželo Baden Württemberg in Slovenijo,
tu je natisnil prvo slovensko knjigo in osnoval slovenski knjižni
jezik, ki je postal temelj nacionalne identitete Slovencev. Zavzemal
se je za vrednote, ki imajo danes evropske razsežnosti. Dr. Karl je
prepričan Evropejec, poudaril je, da lahko le v združeni Evropi narodi
skupaj uresničujemo svoje interese, zato si bo prizadeval, da bo komaj
šestindvajset let stara Slovenija dobila nove priložnosti.

Prodoren nastop na otvoritvi novega slovenskega konzulata je  imel
Günther Oettinger, evropski komisar za proračun in človeške vire. V
izhodišču je povedal, da je Slovenija čudovita, ima prelepo naravo,
Alpe,  Jadransko morje, bogato zgodovino, majhno, a zelo lepo
prestolnico Ljubljano. V govoru o evropskih in demokratičnih vrednotah
je spomnil na  predzadnjo begunsko krizo, ko sta razpadli Sovjetska
zveza in Jugoslavija. Slovenija je kljub desetdnevni vojni uspešno
vodila svojo politiko in postala samostojna, k čemur je z diplomatskim
priznanjem pomagala tudi Nemčija. Kot članica EU je tudi drugim na
Balkanu približala spoznanje, da je treba upoštevati humane vrednote
in dogovorjena pravila. Ob tem se moramo zavedati, da je le v skupni
Evropi moč, da kljubujemo negativnim silam, ki vodijo v konflikte in
zavirajo nadaljnji razvoj. Le tako se lahko zaustavijo apetiti
nekaterih držav po ponovni vzpostavitvi prevlade nad šibkejšimi
narodi.

Slovenski gospodarski minister Počivavšek je z natančnimi podatki
podkrepil govor o uspešnem gospodarskem sodelovanju med obema
deželama, slovenska veleposlanica v Nemčiji Marta Kos pa je poudarila
evropsko usmerjenost slovenskega gospodarstva in prizadevanj na drugih
področjih: politika, izobraževanje, kultura. Pri tem se je ozrla na
Trubarja, zaželela je, da bi bilo njegovo načelo 'Stati in obstati' ki
je vtisnjeno na slovenski različici evropskega kovanca za en evro, za
evropsko gospodarstvo podobno učinkovito, kot je bilo in je še vedno
za slovensko identiteto. Svoje misli je podkrepila s sedmo kitico
Prešernove Zdravljice, ki smo jo tudi skupaj zapeli. V kulturnem
programu je lepo zazvenela slovenska ljudska pesem v interpretaciji
Bogdane Herman. Po uradnem delu so imeli moji študenti priložnost
navezati stike s predstavniki uspešnih slovenskih in nemških podjetij,
ki že uspešno medsebojno sodelujejo, obenem so se razveselili
pogostitve s tradicionalnimi slovenskimi jedmi, kraljica vseh dobrot
je bila potica. Njene različice smo si ogledali tudi v knjigi Poticas
aus Slowenien/Potice iz Slovenije avtorja Janeza Bogataja, ki jo je v
nemščino prevedel Marco Wolf, izšla je pri založbi Rokus Klett. Izdajo
tega dela je finančno podprlo Veleposlaništvo RS v Berlinu, ki je bilo
tudi glavni sponzor in organizator omenjenih dogodkov.

Prisrčen pozdrav iz Tübingena
Irma Kern

===

From: "Matej Šekli" <matej.sekli na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 23 May 2017 09:46:58 +0200
Subject: Med Slovani ali Žepna slovenščina v vseh slovanskih
knjižnih/standardnih jezikih

Spoštovani, izšla je publikacija Med Slovani / Among the Slavs
(Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani, 2017), ki vsebuje osnovne sporazumevalne vzorce za
vsakodnevno komunikacijo v vseh 16 sodobnih slovanskih
knjižnih/standardnih (makro)jezikih. Med drugim so – upoštevaje
jezikovno raznolikost (lingvodiverziteto) – zaobjeti vsi štokavski
(hrvaški, bosanski, črnogorski in srbski) kot tudi manjšinski
(kašubski ter dolnje- in gornjelužiškosrbski) slovanski jeziki. Gre za
prevod in priredbo knjižice Žepna slovenščina / Pocket Slovene
(Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Oddelek za
slovenistiko FF UL, 2008), ki so ju pripravili študenti in učitelji
Oddelka za slavistiko FF UL s pomočjo zunanjih sodelavcev.

Na zelo pogosto vprašanje, koliko slovanskih jezikov obstaja, ni
enoznačnega odgovora. Odvisen je od tega, kaj pojmujemo kot jezik in
znotraj katere od jezikoslovnih klasifikacij. V Predgovoru sta tako na
primeru slovanskega jezikovnega sveta predstavljeni genealoška in
sociolingvistična klasifikacija jezikov ter razlika med pojmoma
»jezik« (zemljepisna jezikovna pojavnost, geolekt) in
»knjižni/standardni jezik« (družbena jezikovna pojavnost, sociolekt),
ki ju – tako kot ne gre zamenjevati jabolk s hruškami – ni upravičeno
mešati. Število jezikov se namreč vedno ne ujema s številom njihovih
»krovnih« knjižnih/standardnih jezikov.

Naslov, kazalo vsebine in predgovor so zaradi uravnoteženosti
kominiciranja tako znotraj slovenskega in s tem širše slovanskega kot
tudi neslovansko govorečega dela globalnega prostora v slovenščini in
angleščini. Publikacija je namenjena vsem, ki jih slovanski jeziki
kakorkoli zanimajo. Avtorji prevodov si želimo, da bi jim čim bolje
služila!

Matej Šekli, urednik

===

From: "DSKP Društvo" <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Tue, 23 May 2017 11:06:33 +0200
Subject: Virginia Woolf in njeni prevajalki

DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV vabi na pogovorni večer v
okviru cikla Pridobljeno s prevodom Virginia Woolf in njeni prevajalki
z Bredo Biščak in Jano Unuk v torek, 30. maja 2017, ob 19.30 na
Vodnikovo domačijo na Vodnikovo cesto 65, Ljubljana.