[SlovLit] Seja sveta za jezikovne vire in tehnologije -- Konferenca Formal Description of Slavic Languages -- O slovenski svetovni književnosti po 1960

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Sre Apr 19 15:50:42 CEST 2017


From: Irena.Grahek na gov.si
To: SlovLit <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Wed, 19 Apr 2017 15:39:08 +0200
Subject: Prva seja sveta za JVT

Obveščamo vas, da je bila na Ministrstvu za kulturo v torek, 18.
aprila, prva seja Sveta za spremljanje razvoja jezikovnih virov in
tehnologij.

Več na http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7305/

Služba za slovenski jezik

===

From: Petra.Mismas na ung.si
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 19 Apr 2017 13:56:07 +0200
Subject: Mednarodna konferenca Formal Description of Slavic Languages 12.5

Z velikim veseljem sporočamo, da se bo mednarodna jezikoslovna
konferenca Formal Description of Slavic Languages (FDSL) letos
odvijala na Univerzi v Novi Gorici.

FDSL je bila prvotno dvoletna konferenca, ki sta jo od leta 1995
izmenično organizirali univerzi v Leipzigu in Potsdamu, organizaciji
pa sta se kasneje pridružili še univerzi v Göttingenu (2011) in v
Berlinu (2016). Leta 2006 se je konferenca FDSL spremenila v
vsakoleten dogodek, saj so se  konferenci s ‘polčasnimi’ ponovitvami
pridružile tudi univerze izven Nemčije. Prvo izdajo ‘polčasne’
konference je tako leta 2006 gostila prav Univerza v Novi Gorici,
tradicija pa se je nadaljevala v Moskvi (2008) in Brnu (2010, 2014).

Letošnja konferenca Formal Description of Slavic Languages ima tako
zaporedno številko 12.5, odvijala pa se bo med 7. in 9. decembrom 2017
na Univerzi v Novi Gorici. Kot običajno je posvečena formalnim
raziskavam skladnje, semantike, morfologije, fonologije in
psiholingvistike slovanskih jezikov. Znani so tudi že letošnji
vabljeni govorci, in sicer:
- Mojmír Dočekal (Masarykova univerza, Brno)
- Martina Gračanin-Yüksek (Bližnjevzhodna tehniška univerza, Ankara)
- Peter Jurgec (Univerza v Torontu, Toronto)
- Roumyana Pancheva (Univerza Južne Kalifornije, Los Angeles)
- Sergei Tatevosov (Državna univerza M. V. Lomonosova, Moskva)

Več o konferenci si lahko preberete na strani
https://sites.google.com/site/fdsl2017ng/, na kateri najdete tudi
vabilo k oddaji povzetkov.

Lep pozdrav,

===

Od: Darja Pavlič <darja.pavlic na um.si>
Datum: 19. april 2017 11:54
Zadeva: O slovenski svetovni književnosti po 1960

Spoštovani, v reviji Forum for World Literature Studies, letnik 9, št.
1, marec 2017, je v angleščini objavljen tematski sklop Slovenska
svetovna književnost po letu 1960. Predstavitev slovenskih pisateljev
v znanstveni reviji, ki jo na Kitajskem izdajajo Shanghai Normal
University, Purdue University in The Wuhan Institute for Humanities,
je na povabilo uredništva pripravila Darja Pavlič, s prispevki pa
poleg nje sodelujejo: Alenka Koron, Alojzija Zupan Sosič, Tomaž
Toporišič, Mateja Pezdirc Bartol in Varja Balžalorsky Antić.

Avtorji v glavnem sledijo uveljavljenemu konceptu svetovne
književnosti kot zbiru nacionalno in hkrati univerzalno pomembnih del.
Alenka Koron v svoji raziskavi pokaže, da je bila za vstop pisatelja
Borisa Pahorja v svetovno književnost potrebna njegova posvetitev v
Parizu kot enem od centrov svetovnega literarnega sistema. Pesnik Dane
Zajc je, kot ugotavlja Darja Pavlič, doživel nacionalno kanonizacijo
in prevode v tuje jezike, vendar je njegov mednarodni ugled ostal
omejen na ozke pesniške kroge. V prispevku o treh romanopiscih
(Vitomil Zupan, Berta Bojetu Boeta, Lojze Kovačič), ki sodijo v vrh
slovenske in svetovne književnosti, se Alojzija Zupan Sosič zavzame za
razširitev svetovnega literarnega kanona s predstavniki manjšinskih
književnosti, med katere prišteva tudi slovensko. Tomaž Toporišič
razpravlja o Dušanu Jovanoviću, najpomembnejšem avtorju slovenske
dramske neoavantgarde, in Matjažu Zupančiču, ki sodi med vodilne
sodobne slovenske (post)dramatike in je hkrati največkrat uprizorjen
doma in v tujini. Iz Toporišičevega in iz prispevka Mateje Pezdirc
Bartol, v katerem analizira dela najpomembnejše slovenske dramske
avtorice Simone Semenič, je mogoče razbrati, da slovenski
(post)dramatiki sodijo v svetovno književnost zaradi kvalitete svojih
del. Dela sodobnih pesnikov, s katerimi se ukvarja Varja Balžalorsky
Antić, pa se v svetovno književnost vpisujejo zlasti zaradi
medbesedilnih povezav z deli bolj ali manj kanoniziranih avtorjev iz
drugih področij svetovne književnosti.

[...] Z lepimi pozdravi,
Darja Pavlič


Dodatne informacije o seznamu SlovLit