[SlovLit] Martina Orožen -- Veliko porodno odmaševanje -- Re: Kulturni svetniki

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Pon Dec 19 12:14:34 CET 2016


Razvedelo se je, da je Martina Orožen
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Martina Orožen) dobila naziv zaslužne
profesorice -- čestitke!

===

Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 18. december 2016 22:15
Zadeva: posebno obvestilo

Po dolgih borbah s samim sabo sem si priznal, da je preporod pretežka
beseda za te čase, zato se popravljam in vas obveščam, da bo v sredo
28. decembra ob osmih zvečer v KUD France Prešeren Veliko porodno
odmaševanje.

Ker je v naši deželi morala na psu, obup pa na paradnem konju, je po
naravni poti, kot je najbolj zdravo, prišel čas za novo rojstvo. V
dokaz, da so nam državo ugrabili popolni bleferji, bomo predstavili
odgovor Vlade RS na našo pobudo, da se Linhartu v Ljubljani postavi
spomenik, in se ob tem vprašali, ali smo res tako nori, da od te
države še sploh karkoli pričakujemo.

Stanje pri nas je očitno slabše kot v drugih državah EU na področju
javnega transporta in kulture. Se pravi na področjih povezanosti
družbe. Odkar smo samostojni, se naša družba sistematično drobi in
razpada. Že samo to, da v četrt stoletja samostojnosti nismo posneli
niti enega otroškega filma, dokazuje, da je država, ki se dela, da je
nacionana, ugrabljena. Če k temu dodamo infantilizirano in
spolitizirano javno televizijo in nobene bistveno boljše privatne
alternative, nam ne ostane drugega, kot da resigniramo, emigriramo ali
pa sami po svojih močeh oživimo tisto družbo, ki jo naši državni
organi sistematično ubijajo.

Zato bo tokratno odmaševanje porodno. Posvečeno bo otrokom, ki se
rojevajo v teh dneh. Predstavili bomo zaničniški krst za polnoletne in
z najboljšim možnim malim bendom in pevskim zborčkom, ob katerem bo
lahko pelo in plesalo tudi občestvo, utrjevali zaničniško vero in
veselje do življenja.

Če imate čas, pridite in pripeljite še druge. In ne pričakujte
revolucije, ampak zgolj prijeten večer, ki naj olajša težko noč in
zamigota z lučko na koncu hudih jam, v katere smo zabredli.

Andrej Rozman Roza, kenguru

===

Od: Agata Tomažič <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
Datum: 19. december 2016 10:39
Zadeva: Kulturni svetniki in njihovi kulti – od Danteja do Prešerna
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005742.html)

Obveščamo vas, da je pri Založbi ZRC v zbirki Studia litteraria
pravkar izšla knjiga z naslovom Kulturni svetniki in kanonizacija
urednika dr. Marijana Dovića. Knjiga obravnava koncept kulturnega
svetništva, ki ga je skupaj z islandskim kolegom Jónom Karlom
Helgasonom med prvimi podrobneje obravnaval in utemeljil izr. prof.
dr. Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko
literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Gre za pojav čaščenja
književnikov – pri čemer prednjačijo pesniki – ki ga je v mnogih
prvinah mogoče primerjati z verskimi kulti, zlasti čaščenjem
krščanskih svetnikov. Korenine tega pojava segajo daleč v evropsko
zgodovino (od starogrških pesniških kultov mimo zgodnejših novoveških
kultov Petrarke v Italiji in Shakespearja v Angliji), vrhunec pa je
dosegel v obdobju razcveta kulturnega nacionalizma – zlasti v času od
leta 1840 do leta 1940, ko se je manifestiral v množičnih ritualnih
komemoracijah in »spomeniški maniji«. Na Slovenskem je tak
kanonizirani kulturni svetnik nedvomno France Prešeren. Ko so leta
1905 odkrili njegov spomenik, se je pred ljubljansko frančiškansko
cerkvijo trla 20.000-glava množica ljudi – nekaj, česar si danes ne bi
več mogli niti zamisliti!

Poglavja knjige Kulturni svetniki in kanonizacija je pisalo dvajset
vrhunskih (večinoma) slovenskih strokovnjakov. Prvemu sklopu, ki oriše
širši teoretski in zgodovinski okvir pojava, sledijo trije sklopi
študij primerov, ki se ne omejujejo samo na slovensko ozemlje, temveč
analizirajo npr. tudi čaščenje Schillerja in Puškina, ki sta bila v
svojih domovinah na tem področju težkokategornika. Če je to sporočilo
vzbudilo vašo pozornost, se brez oklevanja obrnite na spodaj
podpisano, ki vas bo povezala z urednikom knjige in/ali avtorji.

Agata Tomažič


Dodatne informacije o seznamu SlovLit