[SlovLit] Popotovanje, Vita -- Slovenščina za Sirca -- ... in za Slovence -- "Noni" ne bo treba čakati -- Leo, leo

[Miran Hladnik gmail]

http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html -- Popotovanje iz
Litije do Čateža.

Ana Jarc: Vita Žerjal Pavlin. Iz sebe: Literarno glasilo dijakov
Gimnazije Nova Gorica št. 6 (dec. 2015). [Izvod glasila z intervjujem
je podaril mentor Nejc Rožman Ivančič na letošnjem popotovanju. -- mh]

===

Azilant iz Sirije Jaman (36), oče dveh otrok, ki sta z mamico še nekje
v bližini Aleppa, bi se rad naučil slovenščine. Če ste ga zastonj
pripravljeni poučevati nekaj ur na teden, ga kontaktirajte na tel.
070313739, in to v angleškem jeziku. -- mh

===

http://www.delo.si/novice/politika/drzavotvorni-narodi-tujce-naucijo-svoj-jezik.html
-- Marko Snoj: Državotvorni narodi tujce naučijo svoj jezik:
Ministrstvo je umaknilo sporni del besedila 8. člena, a stvari
ostajajo neurejene, meni dr. Marko Snoj. Delo 3. nov. 2016.

===

Od: Jolka Milič <jolka.milic na siol.net>
Datum: 06. november 2016 13:41
Zadeva: "Noni" ne bo treba čakati.

Je polnopravna slovenska državljanka že več kot pol stoletja. Nono pa
bo verjetno kar dolgo obsedel v kakšni čakalnici SAZU in spravljal ob
živce slovarnike. A pojdimo po vrsti.

V Primorskem dnevniku z dne 5. 11. 2016  na str. 13 sem pravkar
prebrala  intervju časnikarja in pisatelja Robija Šabca z dr. Andrejem
Perdihom o novostih tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega
jezika. Šabac je med drugim vprašal omenjenega raziskovalca, ki je
eden izmed glavnih urednikov, ki se na Inštitutu za slovenski jezik
Frana Ramovša ukvarja z vprašanjem sodobne leksikologije in
leksikografije, ali lahko predvidevamo, da bodo v zadnjo izdajo SSKJ,
ki je v pripravi, "vključene tudi besede širšega slovenskega etničnega
prostora?" In je preciziral: "V kolikor v slovarju iščemo recimo
besedo »nona«, sinonim za slovensko babico, ki se je uveljavil po
domala celotni Primorski, ga ni mogoče najti. Zakaj?" Dr. Perdih mu je
odgovoril:

"Objavili smo šele prvi sklop slovenskih sestavkov, ki predstavlja le
del celote, ki se bo v prihodnjih letih izrisoval. Na nono in številne
druge besede bo tako treba še kakšno leto počakati, z njo pa bo prišlo
tudi več tisoč drugih besed."

Ker dr. Perdih razen »none« ni izrecno imenoval nobene druge od več
tisoč omenjenih besed, ki bodo vključene v slovar, mu sporočam, sicer
majceno, a veselo novico, da noni ne bo treba sploh čakati, ker je
polnopravna javno razglašena slovenska državljanka od leta 1962,
drugače rečeno že 54 let, in sicer v Slovenskem pravopisu, ki ga je
izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (!) v Ljubljani pri
DZS,  in celo brez vsakršnih zadržkov ob njenem geslu na str. 495:

nóna-e ž  babica, nónin -a -o, nónica -e ž  = nónička -e ž  nóničin -a -o

Kot ste opazili iz verno prepisanega slovarskega gesla, brez vsakega
omejevalnega (*) ali izničevalnega (◦) znaka ob strani. Drugače
rečeno: 100 % slovenska državljanka, ne samo regionalne sorte in rabe.

Že takrat sem se spraševala, zakaj so akademiki pravopisne komisije -
sami nadvse ugledni jezikoslovci, da se ti ob prebiranju njihovih imen
na začetku knjige razširi srce, Tone Pavček, velik strokovnjak za
krilate nebeščake, jih bi prav gotovo umestil med svoje neštete in
natančno profilirane angele, označil bi jih za prominentne varuhe
slovenske samobitnosti ali kaj podobno lepega in zdravega. In jaz bi
mu enako lirično pritrdila.

A kaj je branilo omenjenim akademikom pred šestinšestdesetimi leti, ko
so pripravili za tisk novo izdajo, in bo verjetno dokajšnja ovira tudi
za dr. Perdiha, da so v svoj pravopis - proti vsem doslejšnjim
pravilom - sprejeli le žensko z vnuki, torej nono, ne pa - po isti
logiki - tudi moškega, in torej ... nono-ta. Bojim se, da je bila prav
ta ... za marsikoga še vedno kočljiva končnica  na ta - nonota - tista
strašna zavora, ki ni nonotu in niti nonotom dovolila vstopa v slovar.
Saj nekaznovano (beri obrezano, kastrirano) ne smejo iz Primorske v
ostale slovenske pokrajine niti moški z imeni, ki končajo na o (saj
raznoraznim Danilotom, Rajkotom, Milkotom, Jožkotom)  lektorji morajo
obvezno odsekati rep-končnico to, ko nanje naletijo v kakšni knjigi,
le tisti na e (Pavle, Tone, Frane, Jože ...) se smejo kititi s
podaljškom ta. Po diktatu, ki zavezuje, a bo moral prej ko slej -
morda, verjetno - kaj tudi odvezati, da bomo vsi kontent. In zdi se,
da se tam v Ljubljani nekoliko le trudijo, da bi vozle vsaj zrahljali,
če si jih ne upajo še popolnoma odvezati. Seveda, kar prav kliče po
odvezi in zmernem odvezovanju, ne vsako laško besedo, le fonetično -
po naše - napisano in večkrat zabeljeno s š po kmečko, da bo vse
skupaj bolj ... žmohtno. V premislek.

jolka milič

===

From: Barbara Pregelj <barbara.pregelj na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 6 Nov 2016 13:32:11 +0100
Subject: Delavnica motiviranja za branje

Vabimo vas na brezplačno delavnico za udeležence v projektu LEO, LEO
in vse, ki si želijo spoznati nove strategije motiviranja za branje,
ki bo potekala 15. novembra 2015 ob 17h na Osnovni šoli Medvode,
Ostrovrharjeva 4, v Medvodah. Uvodoma bomo predstavili projekte
Španska vas, Bralni laboratorij in Leo, leo -  španska bralna značka
za prve bralce ter konkretne strategije za delo z besedili. Gradivo
boste prejeli na začetku delavnice, ki bo predvidoma trajala do 19.00,
vodila pa jo bo dr. Barbara Pregelj. Na delavnico se lahko prijavite
do nedelje, 13. novembra 2016 z obrazcem, ki je dostopen na
http://www.malinc.si , ali po elektronski pošti na naslov
info na malinc.si