[SlovLit] Pogovori o branju -- Kritiški simpozij

[Miran Hladnik gmail]

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 21 Oct 2016 09:07:49 +0200
Subject: Pogovori o branju

Spoštovani, le nekaj dni zatem, ko je Jasna Čebron postala častna
članica Slavističnega društva Slovenije, se je v koprskem gledališču
začela nova sezona Pogovorov o branju, ki jih vodi že peto leto. Njen
septembrski gost je bil pesnik Marko Kravos iz Trsta, dobitnik
letošnjega zlatnika poezije. Fotografije z dogodka si je možno
ogledati prek povezave https://www.facebook.com/kulturni.klub.koper/

Nov večer pa se obeta v torek, 25. oktobra 2016, ob 20. uri, ko bo
gost oktobrskega Pogovora o branju koprski italijanski literarni
ustvarjalec Marco Apollonio, ki ga javnost sicer bolj pozna kot
pesnika in esejista ter bibliotekarja, povod za tokratno srečanje pa
je izid prevoda njegove kratke proze Majhni brodolomi pred svitanjem
(Koper, KUD Zrakogled, 2016, prevedel Gašper Malej). Več informacij:
http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&item=85&id=4094

Prisrčno vabljeni!
Vladka Tucovič

===

http://www.ludliteratura.si/obvestilo/umetnost-kritike-2016/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=obvescevalnik
-- Umetnost kritike 2016: Kritikova odgovornost. Med 27. in 28.
oktobrom 2016 bo v Klubu Cankarjevega doma in v Trubarjevi hiši
literature potekal tretji mednarodni kritiški simpozij. [...]

Početje literarnega kritika je videti preprosto: prebrati knjigo in o
njej napisati kritiko. Ampak ali je kritikovo delo s tem res
zaključeno? Je njegov družbeno-kulturni diskurz zamejen zgolj s
številom znakov, ki ga določa naročnik? Kritik s svojim delom namreč
stopa v niz dialoških razmerij: z recenziranim tekstom in njegovim
avtorjem, z zakonitostmi medija in njegovim urednikom in, ne nazadnje,
z bralcem in skupnim družbeno-zgodovinskim trenutkom. Kako mreža teh
odnosov določa polje kritikove odgovornosti? Kako se ta spreminja v
času novih medijev, blogov in množičnega komentiranja uporabnikov, ki
želijo avtorja izvirnega teksta preglasiti s svojim (ne nujno
strokovnim) mnenjem?

Ali kritik, tesno vpet v svoje jezikovno in kulturno polje, sploh
lahko vstopa v mednarodni družbeno-kulturni dialog? Je kritikova
odgovornost v tem, da se zoperstavlja pojmovanju posredovanih
resničnosti – tudi literarnih – kot vnaprejšnjega predizbora veljavnih
opcij ali pa je njegova odgovornost, nasprotno, predvsem v
prepoznavanju in afirmativnem prilagajanju izbrani bralski skupini
oziroma medijski platformi? Če je splošno stanje v kulturi takšno, da
se v prid hitre potrošnje in tržne uspešnosti izogibamo resnejši
refleksiji, kako naj ga kritik potemtakem poskuša, tudi s
prevpraševanjem lastne pozicije, spremeniti?

Aljaž Krivec: Dolžnost in emancipatorni potencial kritike
Dinko Kreho: Zapiski o kritiki in o kritiku v literarnih (vaseh s Facebookom)
Ignacija J. Fridl: Kritika – etimologija pojma in njegova
funkcionalnost v sodobni družbi
Olga Pek: Neodločno okrevanje literarne kritike

Iva Kosmos: Prisluškovanje tekstu v kontekstu in pisanje zastaranih kritik
Daniela Strigl: Kritik: vratar, biljeter, cirkulacijski posrednik,
čistilec ali prometni policist? O literaturi kot o brezoblastniški
coni
Tadej Meserko: Vsaj možnost iti v zapor bi morali imeti
Insa Wilke: Drža kot kriterij kritike? O nekem problemu sodobne
recepcije literature

Gosta uredniške debate: Aljoša Harlamov in Taja Topolovec.
Organizatorji in moderatorji: Leonora Flis, Ana Geršak, Andrej
Hočevar, Aljaž Koprivnikar, Nataša Kramberger, Tanja Petrič in Maja
Šučur.