[SlovLit] Tag -- Iz karantanskih -- Tečaji v NUK-u -- Bretonske balade

[Miran Hladnik gmail]

Od: Petra Novak <trojar.petra na gmail.com>
Datum: 18. oktober 2016 16:25
Zadeva: tagi

Pozdravljeni, [...] kje bi dobila oznako, kaj pomeni tagati? Pa ne v
smislu fb, če pustimo računalnik ob strani. Je to označevanje, da
pustim svojo sled kjer koli - se pravi, če se podpišem na šolski ali
cerkveni klopi, naj bi bil to auto tag, če napišem v tujini ime
Slovenija, je to geo tag, če napišem ime mojega priljubljenega
nogometnega kluba, je to sports tag? Je torej vsak tag  na javni
površini grafit, ni pa vsak grafit tag? Ne vem, iščem razlago, pa
nisem povsem gotova ... Poznate kakšno literaturo?

Lp, Petra

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Datum: 18. oktober 2016 21:47
Zadeva: "Velikokarantanske" novičke

K spodbudnim podatkom o prijavah k dvojezičnemu pouku na Koroškem
velja dodati, da na ljudski šoli Stubenbastei v središču Dunaja v
letošnjem šolskem letu prvič poteka pouk slovenščine kot maternega
jezika, in sicer od prvega do četrtega razreda ljudske šole. Trenutno
pouk obiskuje deset učencev. Tako se je po večletnih prizadevanjih
slovenščina pridružila več kot 20 drugim tujim jezikom, ki se jih
lahko otroci na dunajskih državnih šolah učijo kot materinščine. Ocena
iz maternega jezika - slovenščine - bo vpisana v spričevalo, čeprav
otroci prihajajo iz različnih šol in pouka ne obiskujejo na svoji
matični šoli. Pouk izvaja učiteljica Lucija Štamulak. [...]

Med faksimili Zbranega dela Antona Martina Slomška so izšle Peſme po
Koroſhkim ino Shtajarskim snane (1833) ali t. i. Ahacelnove pesme.
Slomšek je dal za knjigo idejo, zagotovil nastanek in urejanje
gradiva, nato pa knjigi s svojo mentorsko vlogo zagotovil vpliv in
recepcijo med bogoslovci, prijatelji, učitelji idr. Tako je ustvaril
prvo slovensko posvetno pesmarico z napevi.

===

https://mreznik.nuk.uni-lj.si/izobrazevanja -- zastonj tečaji v NUK-u:
citatni indeksi, dLib, e-članki, odprti dostop ...

===

Od: Marjetka Golež Kaučič <Marjetka.Golez-Kaucic na zrc-sazu.si>
Datum: 19. oktober 2016 13:22
Zadeva: vabilo

Doktorski študijski program 3. stopnje PRIMERJALNI ŠTUDIJ IDEJ IN
KULTUR Slovenske študije – tradicija in sodobnost. Vabimo vas na
gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Slovenske študije – tradicija
in sodobnost imela izr. prof. dr. Éva Guillorel: ETNOHISTORIČNI
PRISTOP K RAZISKAVI BRETONSKIH BALAD. Predavanje bo v angleškem jeziku
v torek, 25. oktobra 2016, ob 16. uri, v Mali dvorani, Novi trg 4, 2.
nadstropje, Ljubljana.

Bretanija, najbolj zahodni del Francije, je dežela bogatega ljudskega
izročila, ki je še vedno živ in vpet v močno regionalno identiteto.
Repertoar starodavnih balad v Bretaniji (v keltskem jeziku) je zelo
zanimiv z zgodovinske in etnološke perspektive, saj vključuje balade,
temelječe večinoma na lokalnih dogodkih iz 16. in 18. stoletja, z
navedbo resničnih imen, krajev in drugih posebnosti tega prostora in
časa.  Predavateljica bo predstavila glavne značilnosti tega
repertoarja in prikazala, kako so lahko bretonske balade relevanten
vir  za študij zgodovine Bretanije v obeh stoletjih in širjenje ter
prenašanje balad iz generacije v generacijo do današnjih dni.

Éva Guillorel  je izredna profesorica za zgodnjo moderno zgodovino na
Univerzi Caen (Francija). Ima dva magisterija, enega  na področju
bretonskega in keltskega jezika ter  drugega na področju etnologije.
Oba naslova je pridobila na Univerzi v Brestu. Doktorirala je na
Univerzi v Rennesu leta 2008 in njena doktorska disertacija je bila
objavljena leta 2010 z naslovom: La complainte et la plainte. Chanson,
justice, cultures dans la Bretagne des XVIe-XVIIIe siècles/ Žalostinka
in pritožba. Pesem, pravičnost, kulture v Bretaniji 16. in 18.
stoletja. Postdoktorski študij je opravila na Harvardu v Združenih
državah Amerike, v Kanadi (Québec)  ter na Oxfordu (Anglija). Njeni
glavni raziskovalni interes je področje ljudske kulture, predvsem
pesmi, posebno bretonske balade.

Predavanja so namenjena podiplomskim študentkam in študentom programa
Primerjalni študij idej in kultur in drugi zainteresirani javnosti.