[SlovLit] Academic teaching excellence -- Literatur im Werk -- Apokrifni Prešeren -- Iz zgodovine SdS

[Miran Hladnik gmail]

https://www.uni-lj.si/aktualno/koledar_dogodkov/dogodki/2016090511395515/
-- enotedenska delavnica Academic teaching excellence, ki jo na UL 19.
9. 2016--30. 9. 2016 (seveda v angleščini) organizira British Council.
[Lepo, da je za odličnost slovenskega akademskega prostora
zainteresirana tudi Velika Britanija, hudo pa bi bilo, če bi zaradi
monopola angleščine odličnost samodejno začeli povezovati z angleščino
in za odlično razglasili vse, kar je v angleščini, ali zgolj tisto,
kar je v angleščini. -- miran]

===

From: Breda Smolnikar <smolnikar.breda na t-2.net>
To: <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Tue, 6 Sep 2016 09:43:48 +0200
Subject: sporocilo Lipnica LITERATUR im WERK XIII

Dne 10. septembra 2016 ob 19. uri bo v avstrijski Lipnici v Draxlers
Buechertheke na literarnem večeru LITERATUR im WERK XIII nastop
Sebastiana Preglja, Brede Smolnikar in njunega prevajalca v nemščino
dr. Erwina Köstlerja.

===

Da bo nekje spravljeno in na klik dosegljivo, prepisujem iz Zapuščine
Toma Zupana (NUK Ms 1329, II. 2. 4. 5. Prešerniana: Prešerniana XVIII)
naslednje domnevno Prešernove priložnostne verze. Sporočila jih je
Zupanu Prešernova nečakinja Katarina Vovk, poročena Černe (vulgo
Kovačica na Blejski Dobravi; pri njej je umrla Prešernova sestra in
gospodinja Katra) v torek 30. 6. 1908, nanašajo pa se na Prešernovo
sestro Mino, ki je podedovala Ribičevino: "Moja mati niso nič brati
znali. So pa dohtarja za »puštabe« prosili. So pa res poslali puštabe
in pa to-le so pripisali:

Puštabe boš dobiva
Zdaj se boš lahko omoživa
Dohtarca boš imenovana
od vseh ljudi pa zaničvana"

Ko sem leta 2000 zbiral Prešernove apokrifne verze
(http://lit.ijs.si/pres_ap.html), sem tele (in najbrž še katere)
očitno spregledal. -- miran

===

"Spomnimo se pa tudi, koliko truda so Levstik, Levec, Tomo Zupan, dr.
Avgust Žigon in drugi vložili v iskanje prešernian [...] Ker postajajo
te stvari za nas že kar narodna sramota, hočemo zdaj s pomočjo posebne
organizacije, namreč Prešernove akademije, ki se pravkar snuje,
združiti vse moči in sredstva, da bi naša generacija spravila vsaj ob
dvanajsti uri s sveta, kar so naši predniki ali iz nevednosti, ali iz
premajhne vneme, ali pa iz nemarnosti opustili, zamudili in zapravili.

Pobudo za njeno ustanovitev je dalo Slavistično društvo, misel pa je
bila prikrat pred odgovornimi izražena in z razumevanjem sprejeta ob
odkrtju Prešernovega spomenika v Kranju dne 28. decembra 1952. Naj za
informacijo nakažemo njen namen, kakor smo ga formulirali na
zborovanju v Ljubljani dne 1. marca 1953. Vse gmotne in duhovne sile
našega naroda naj se združijo, da bomo z znanstvenim, umetniškim in
popularizacijskim delom poglobili poznavanje Prešernove duhovne
dediščine. Akademija naj bo središče prešernoslovja, varuh njegovega
izročila in žarišče, od koder naj se širijo najžlahtnejše in večno
žive pobude, ki izhajajo iz njegovega etosa in humanizma. Zato naj
akademija ugotovi in zbere pesnikovo literarno delo, ga kritično izda
in komentira, znanstveno raziskuje njegove stvaritve, življenje in
dobo, oskrbi vse potrebne pripomočke, omogoči študij z ureditvijo
arhiva, knjižnice in muzeja, oskrbuje umetniško dognane prevode
njegovih del v vse svetovne jezike in ustrezne eseje, ki naj svetu
pokažejo lepoto in globino Prešernove pesmi, organizira naj
evidentiranje rokopisov, arhivalij, še živega izročila in raznih
predmetov, ki so bili z njim v zvezi, skrbi za pietetno ureditev
njegovih bivališč, proučuje ponarodelost njegovega dela in prvine, ki
jih je sam zajemal iz ljudstva, evidentira naj vse, kar se umetniško
ustvarja ali reproducira v zvezi s Prešernom, ter daje tudi v tej
smeri morebitne pobude leposlovju, glasbi in likovni umetnosti."
(Alfonz Gspan: Usoda literarne zapuščine dr. Franceta Prešerna.
Maribor: Obzorja, 1953. Posebni odtis iz Nova obzorja 7–8. Str. 1,
23.)

Prešernove akademije potem ni ustanovilo ne Slavistično društvo ne kdo
drug, nekatere od naštetih nalog so prevzeli NUK, SAZU in druge
inštitucije. V Slovenskem poročevalcu od doma žal ne moremo preveriti,
kaj se je naprej dogajalo z idejo Prešernove akademije, saj časopisna
hiša Delo ne dovoli prostega dostopa do časopisa na spletu. -- miran