[SlovLit] Kekec in Heidi -- Zgodovina znanosti -- Matura iz slovenščine

[Miran Hladnik gmail]

Od: BLAZIC, Milena Mileva (home) <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 22. avgust 2016 17:37
Zadeva: Re: Kekec in Heidi
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005642.html)

Znanstveni članek o Kekcu, kjer je Heidi le omenjena: Ivana
Brlić-Mažuranić u europskom kontekstu: Usporedna analiza Šegrta
Hlapića(1913.) i Vandotova Kekeca(1918.)
http://pefprints.pef.uni-lj.si/3299/1/Blazic_Hlapic.pdf

Lep pozdrav
Milena

===

https://www.academia.edu/27440195/History_of_Voids_and_Atoms_between_them_Time-Entropy-Evolution-Arrow_on_150_th_Anniversary_of_Clausius_Naming_of_Entropy
-- Stanislav Južnič, History of Voids and Atoms between them
(Time-Entropy-Evolution-Arrow on 150th  Anniversary of Clausius'
Naming of Entropy). Academia.edu. [Članek sicer ni o tem, vendar
mimogrede razkriva, kako so tudi fizikalne teorije nacionalno
(regionalno) pogojene.]

===

"Kaj je pri maturi prav in kaj je narobe?  -- Prav je, da matura je.
Kot preizkus štiriletnega znanja. Kaj je narobe? Ne vem, kje bi začel.
Vzemimo maturitetno slovenščino. Štiri leta predelujemo književnost,
esej pa pišemo iz dveh del, ki prineseta kar 50 odstotkov točk.
Celotna književnost prinese le dodatnih 20 odstotkov. To je po mojem
mnenju nelogično, napačno. Esej bi moral preverjati neko splošno
znanje iz književnosti in sposobnost pisnega izražanja. Kandidat bi
torej moral svoje znanje pokazati ob nekem literarnem delu, ki ga prej
še ni videl ali obravnaval. Pri interpretaciji bi se skratka moral
znajti sam. Tako je na mednarodni maturi." "Tudi slovenščina zna biti
problematična s tega vidika. Kanon književnosti je tak, da se zdi, kot
da so do pojava avtorjev, kot so Marquez, Neruda, Borghes, v Latinski
Ameriki pisali s kredo. Kot da se po Epu o Gilgamešu zunaj Evrope v
literaturi ni dogajalo praktično nič. Tako se ustvarja zmoten vtis, da
je Evropa civilizirana že dolga stoletja, ves čas, druge celine pa
šele od nedavnega, če ne štejemo starodavnih civilizacij." "To nas je
spodbudilo k temu, da smo v četrtem letniku posneli še en film –
priredbo Cankarjevega Gospoda stotnika. Z njim smo si prislužili
posebno omembo na tem istem festivalu, glavno nagrado na Videomaniji
in prvo nagrado na natečaju Slovenščina ima dolg jezik.[...] Gospod
stotnik je močna črtica, moj »plot twist« (zasuk, op. a.) je bil v
tem, da ima stotnik, ki se pri Cankarju na koncu pokaže kot Smrt,
namesto glave kamero. S to podobo Smrti sem poskušal povedati, da je
koncept vojne iz Cankarjevih časov zastarel. Danes vojna poteka kot
nadzor, bojuje se jo z droni in visoko tehnologijo. Gospod stotnik
sedi v računalniški sobi, se razgleduje po svetu in upravlja z
ročicami." (Ranka Ivelja: Svit Komel, diamantni maturant: Vem le, da
mi »delo ne uide«). Dnevnik 30. julija 2016.