[SlovLit] Gorenjski glas na spletu -- Nove knjige -- Jezikovna pestrost in ekonomska hegemonija -- Re: O slovenščini v izobraževanju in znanosti.

[Miran Hladnik gmail]

Na arhivski strani Gorenjskega glasa Gorenjska od leta 1947 naprej
(http://arhiv.gorenjskiglas.si/?database=digitar) piše: "Z
zadovoljstvom vam ponujamo elektronski dostop do celotnega arhiva GG.
V Arhivu lahko iščete po treh časovnih sklopih:

Gorenjski glas (2006-2015) najdete vse članke, odkar so objavljeni
tudi v spletnem časopisu;
Arhiv virtualnih časopisov (2008-2015) najdete časopis Gorenjski glas
in priloge v obliki pdf;
Gorenjski glas (1947-2008) najdete časopise vse od leta 1947 naprej v
obliki pdf.

Arhiv je dostopen brezplačno, saj so stari časopisi naša skupna
kulturna dediščina. Veliko veselja vam želim pri brskanju po starih
časopisih. -- Marija Volčjak, direktorica Gorenjskega glasa"

Urednici in uredništvu čestitke za zgledno kulturno odločitev! -- miran

===

Od: knjigarna <knjigarna na ff.uni-lj.si>
Datum: 14. julij 2016 15:33
Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF

David Movrin, Elżbieta Olechowska (ur.), Classics and Class. Greek and
Latin Classics and Communism at School (Znanstvena založba FF; Faculty
of »Artes Liberales«, University of Warsaw; Wydawnictwo DiG, and the
Authors, 2016); cena: 29,90 eur.
https://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/classics_and_class1

Tomo Virk, Bakle in diktatorji. Jug, Bartol et consortes (LUD
Literatura, Novi pristopi, 2016); cena: 35,00 eur.

Artis Ostups, Klemen Pisk (ur.), Dzeja. Antologija sodobne latvijske
poezije (Društvo slovenskih pisateljev Ljubljana, 2016); cena: 20,00
eur.

Richard Kearney, O zgodbah (LUD Literatura, Labirinti, prev.: Andrej
E. Skubic, 2016); cena: 25,00 eur.

===

Na zemljevidu jezikovne pestrosti na svetu
(https://en.wikipedia.org/wiki/File:Linguistic_diversity.png) je z
rdečo prikazano osem področij, ki prispevajo več kot 50 % jezikov na
svetu, in z modro področja z veliko jezikovno raznolikostjo.
Primerjava tega zemljevida z zemljevidom bruto družbenega produkta
(https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%C2%B4World_Bank,_icp_2011_gdp_ppp_world_share.png)
razkrije, da (z izjemo Avstralije) večja jezikovna pestrost sovpada z
nizkim BDP-jem. V zadnjem desetletju se je oblikovala ideja, da je
jezikovna pestrost neločljivo povezana z biodiverziteto. Jedro
biološke pestrosti so porečje Amazonke, centralna Afrika, Indija,
Indonezija. Zmanjšana jezikovna in biološka pestrost je v korelaciji s
kompleksnimi, razslojenimi družbami na gosto naseljenih področjih z
veliko ekonomsko močjo, ki izčrpavajo naravne vire zunaj svojih meja,
prinašajo kulturno asimilacijo in homogenizacijo kulturne pestrosti.
Ta svet se rad predstavlja kot reprezentant internacionalnega in
globalnega, čeprav večina »mednarodnih« organizacij na njenem terenu
deluje enojezično, tj. v angleščini, in v angloameriški akademski
maniri. Obstaja jasna povezava med ekonomsko hegemonijo, tehnološko
koncentracijo in jezikovnim osiromašenjem. (L. Maffi, On biocultural
diversity: Linking language, knowledge, and the environment (2001) in
A. S. Canagarajah, A geopolitics of academic writing (2002); citirano
po: Domenico Fiormonte, The digital humanist (2015), 77–79.) -- miran

===

http://www.slov.si/o-slovenscini-v-izobrazevanju-in-znanosti/ -- novi
prispevki v diskusiji O slovenščini v izobraževanju in znanosti.