[SlovLit] Slovlit (1999--2016)?

[Miran Hladnik gmail]

Dragi kolegi, 1648 ljudi prejema Slovlitova sporočila, 16 let je forum
na svetu (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/), tako da imamo že
status enciklopedičnega dejstva
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovlit). Preti pa nam žalosten konec.

Judita me je včeraj obvestila, da sem kot moderator v prekršku, ker so
na začetni strani (https://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit) že
ves čas na ogled e-naslovi prejemnikov Slovlitovih sporočil
(https://mailman.ijs.si/mailman/roster/slovlit), ne da bi, kot to
zahteva zakon, od vsakega posebej prej pridobil pisno izjavo, da se z
objavo svojega e-naslova strinja. Seveda nimam niti najmanjšega namena
svoje življenje preobračati tako, da bi od zdaj naprej zbiral notarsko
overjene ali pa tudi manj verodostojne izjave slovlitovcev o
strinjanju, saj mi potem za nič drugega ne bo ostalo časa. Seznam
naročnikov je na začetni strani foruma kot privzeta možnost poštnega
programa (ali na Jožefu Stefanu, kjer je lociran, tudi ne vedo, da s
tem izzivajo zakonodajalca?) in marsikomu je prišel prav pri iskanju
kontaktov s strokovnimi kolegi, zato seznama ne nameravam umakniti.
Forum se pred avtomatsko uporabo naslovov za reklamiranje brani z
zamenjavo afne v e-naslovih, vse druge, ki bi želeli naslove uporabiti
za kakršno koli drugačno obveščanje, pa na začetni strani izrecno
svari, da se to ne sme početi. Kdor želi biti na slovlitu samo nevidni
opazovalec, ima tri možnosti: da se nanj prijavi z izmišljenim
nepomenljivim naslovom (npr. lktj34isdfaf na gmail.com), da v svojem
naročniškem profilu (nanj prideš s klikom na svoj naslov v seznamu)
pri vprašanju Ali želite prikriti svoje članstvo na tem seznamu?
izbere Da ali da se odjavi in hodi sporočila brat v Slovlitov arhiv.

To so zdravorazumski načini urejanja naših skupnih reči. Ker pa
slovenska zakonodaja ni zdravorazumska, med kolegi pa so gotovo tudi
posamezniki, ki jim Slovit oz. transparentna javna strokovna debata,
kot jo moderiram, hodi na živce, moram Juditino dobronamerno svarilo
vzeti resno, nekaj slabih izkušenj z zadrto zasebnostno zakonodajo smo
v času, ko je nad njo bdela Nataša Pirc Musar, namreč že imeli (beri
poglavje Varovanje zasebnosti v Novi pisariji:
https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Varovanje_zasebnosti). Ker
v negotovosti ni mogoče zbrano delati, kličem varuhe pervertirane
zakonitosti na korajžo. Tožilec sprejema tudi anonimne prijave (a ni
zanimivo, da svinjarije ljudje najraje počnejo iz varnega zavetja
anonimnosti). V primeru oglobljenja mogoče uporabim slovlitovski
adresar za prošnjo po solidarnostnih prispevkih za poravnavo kazni.
Slovlit lahko živi naprej po selitvi na strežnik v tujini, lahko pa
tudi ugasne: zatohla samodestruktivna skupnost takih blagodati, kot je
odprt strokovni debatni forum, pač ne zasluži. Ima kdo odrešilno
idejo? -- miran