[SlovLit] Nove knjige ZRC SAZU -- ZAMP, SAZOR

[Miran Hladnik gmail]

Od: Zalozba ZRC <zalozba na zrc-sazu.si>
Datum: 10. maj 2016 09:19
Zadeva: Novinarska konferenca / Vabilo

Z veseljem vabimo na novinarsko konferenco iz serije rednih
predstavitev rezultatov raziskovalnega dela ZRC SAZU. Na kratko bomo
tokrat predstavili dvanajst novih publikacij Založbe ZRC, tokrat s
področja jezikoslovja, zgodovine, geografije in muzikologije. Po
uradni predstavitvi bomo z veseljem odgovarjali na vprašanja. Srečanje
napovedujemo za četrtek, 12. maja, ob 11. uri  v Atriju ZRC.

Slovenski lingvistični atlas 2 – kmetija. Ur. Jožica Škofic, 452 + 210
strani, 110,00 EUR. Avtorji posameznih prispevkov: Januška Gostenčnik,
Vito Hazler, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Janoš Ježovnik, Karmen
Kenda-Jež, Vlado Nartnik, Vera Smole, Matej Šekli, Jožica Škofic,
Danila Zuljan Kumar. Drugi del Slovenskega lingvističnega atlasa z
besedjem iz tematskega sklopa »kmetija« (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2
Komentarji) prinaša izjemno leksično bogastvo slovenskih narečij
(okrog 2000 besed) in odpira možnosti za nove jezikoslovne, etnološke,
zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. Vanj je
zajetih 88 vprašanj za prostore in opremo v slovenski kmečki hiši,
gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila, gradivo zanj je bilo
zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih. Komentarji
imajo enotno zgradbo z gradivsko in jezikoslovno predstavitvijo
gradiva, morfološko analizo narečnih leksemov, posebnostmi kartiranja
in opozorilom na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih.
Novost SLA 2 je etnološka osvetlitev obravnavanih pojmov in njihova
predstavitev z izvirnimi ilustracijami. Atlas z jezikovnimi
(leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter
spremljajočimi indeksi narečnega gradiva predstavlja rezultate
jezikoslovne analize in geolingvistično predstavitev tega dela žive
kulturne dediščine.

Andrej Perdih: Splošni razlagalni slovarji slovanskih jezikov (Lingua
Slovenica, 7), 208 strani, 16,00 EUR. Monografija prinaša pregled
vidnejših slovarskih tipologij, pregled splošnih enojezičnih
slovanskih slovarjev, nastalih od 1945 do danes. Analiza prikazuje
obravnavo slovarskih prvin na makrostrukturni in mikrostrukturni
ravni. Za izbrane elemente (homonimija in homografija, večbesedne
iztočnice, podgesla, slovnični podatki, sklicevalni tip razlage,
večbesedne leksikalne enote in etimološki podatki) so podani predlogi
za nadaljnjo slovaropisno prakso. Izhodišče teh predlogov je slovar
kot jezikovni opis besedja in kot praktični pripomoček, ki naj kar se
da učinkovito in pregledno prinaša zanesljive in relevantne jezikovne
in, v manjši meri, tudi nejezikovne podatke, pri predlogih pa je
upoštevan tudi zaključen prehod od izhodiščno knjižne podobe slovarja
k izhodiščno digitalni podobi slovarja, kar do določene mere zahteva
prerazporeditev slovarskih podatkov, v manjši meri pa tudi preureditev
njihove hierarhije.

Marjeta Humar: Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku. Na
primeru terminoloških slovarjev (Lingua Slovenica, 8), 360 strani,
19,00 EUR. Monografija je nastala kot plod dolgoletnega
leksikografskega in terminografskega dela na Inštitutu za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pri pripravi SSKJ in različnih
razlagalnih terminoloških slovarjev. V delu ne najdemo le odgovora na
vprašanje, kaj označuje v slovenščini izraz protipomenka – torej
beseda ali besedna zveza z nasprotnim pomenom, temveč tudi
zgodovinskorazvojni pregled obravnave protipomenskih razmerij, in to v
filozofiji, retoriki in jezikoslovju. Predstavljeni so izsledki
evropskega in posebej še slovenskega jezikoslovja (Guilbert, Lyons,
Apresjan, Novikov, Schippan, Mistrík, Filipec, Gočev, Dolník, Šarić,
Gortan - Premk, Kobozeva …Toporišič, Vidovič - Muha, Golden, Novak).
Prvi del monografije avtorica zaključi s predlogom delitve
terminoloških protipomenk. V drugem je predstavljena razmeroma
nesistematična obravnava protipomenskosti v desetih terminoloških
slovarjih. Prek kontrastivne analize delo odgovarja na vprašanja o
vzporednicah pri vzpostavljanju in evidentiranju protipomenskih
razmerij v različnih strokah ter na to, kateri leksemi so značilni
nosilci protipomenskosti.

Urbanistični terminološki slovar. Ur. Breda Mihelič, Marjeta Humar,
Matej Nikšič, 236 strani, 34,00 EUR.
Avtorji slovarskih člankov: Boštjan Cotič, Barbara Černič Mali,
Damjana Gantar, Barbara Goličnik Marušić, Nina Goršič, Andrej Gulič,
Marjeta Humar, Boštjan Kerbler, Naja Marot, Breda Mihelič, Luka
Mladenovič, Sabina Mujkić, Barbara Mušič, Matej Nikšič, Sergeja Praper
Gulič, Lea Ružić, Richard Sendi, Vesna Slabe, Mojmir Slaček, Mojca
Šašek Divjak, Ina Šuklje Erjavec, Nataša Viršek Ravbar, Vlasta Vodeb,
Franc Zakrajšek. Urbanistični terminološki slovar prikazuje pojmovni
svet slovenskega urbanizma, ki je povezan z različnimi strokami. To
odraža tudi slovar, saj ob ozko urbanističnem vsebuje tudi izrazje
arhitekture, demografije, ekonomije, geografije, informatike,
krajinske arhitekture, sociologije ipd. Področja rabe niso posebej
označena, slovar pa vsebuje 2150 strokovnih izrazov in 1933 angleških
ustreznikov. Upoštevani so tisti ustrezniki, ki se uporabljajo v
mednarodni komunikaciji. Tisti, ki so bili prevedeni za slovar, pa so
označeni z zvezdico (*). Izrazje je bilo izbrano iz strokovne
literature. Slovar je namenjen urbanistom in strokovnjakom z
urbanizmom povezanih strok, študentom, predavateljem na fakultetah,
strokovnim delavcem na ministrstvih, upravnih enotah, v občinskih
upravah in vsem, ki jih zanima to področje. Slovar v glavnem upošteva
sodobno izrazje. Del izrazja pa je iz zakonodaje, ki ne velja več, a
se še razmeroma pogosto uporablja. Seznama upoštevanih del in kratic
sta dodana na koncu.

Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja, 1050 strani,
39,00 EUR. Slovenski etimološki slovar je namenjen vsakomur, ki ga
zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako
drugače, od kod so v slovenščino prišle besede aperitiv, gangster,
garsonjera in kateri so njihovi prvotni pomeni. Zasnovan je kot
jezikovni priročnik, s katerim lahko tudi jezikoslovnih besedil manj
vajen uporabnik izve, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne
besede in kaj so prvotno pomenile. Etimološke razlage so zato
poljudnoznanstvene: spremlja jih minimalna argumentacija in
dokumentacija, prvotni pomeni posameznih besed so nazorneje izraženi,
vendar skušajo vsebinsko ustrezati današnji stopnji razvoja etimološke
znanosti. Prva izdaja Slovenskega etimološkega slovarja je izšla leta
1997, druga leta 2003 (ponatis 2009). Tretja izdaja v 9494 slovarskih
sestavkih obravnava nekaj več kot 30.000 slovenskih besed, predvsem
knjižnih, ki jih osvetljuje s prikazom več kot 64.000 tujih. Od druge
izdaje se razlikuje predvsem v izboljšanju nekaterih etimoloških
razlag in v navajanju okvirnega pomena za vsako slovarsko iztočnico.
Delo je v elektronski obliki prosto dostopno tudi na slovarskem
portalu Fran.

Nada Kerševan: Vəkuli riti v garžet. Zgodbe s Kraškega roba do
Brkinov, Sežane in Razdrtega (Glasovi, 47), 362 strani, 25,00 EUR.
Vəkuli riti v garžet, 47. knjiga v zbirki Glasovi, s pokrajinskega
vidika zapolnjuje vrzel med Brkini, Krasom, Notranjsko ter Vipavsko
dolino in vsebuje 541 v narečju zapisanih folklornih pripovedi, ki so
razporejene v 10 razdelkov: pravljice, razlagalne, bajčne, strašljive,
legendne, zgodovinske in šaljive povedke ter etnološke pripovedi in
anekdote. Omenjene folklorne pripovedi so bile zbrane v 56. vaseh iz
šestih občin. Njihova snov bo dobrodošel predmet raziskav za
etnologijo in druge družbene vede in različne jezikoslovne panoge, saj
posredujejo za življenjski stil in duhovno kulturo pomembno gradivo iz
preteklih stoletij, med drugim tudi nekaj zelo starih folklornih in
celo za mitologijo pomembnih motivov.

Andrej Zavrl: Christopher Marlowe, kanonični odpadnik (Studia
litteraria, 21), 231 strani, 17,00 EUR. Christopher Marlowe, kanonični
odpadnik je prva slovenska monografija, posvečena angleškemu
dramatiku, pesniku in prevajalcu Christopherju Marlowu (1564–1593).
Knjiga obravnava zgodovino recepcije Marlowa v angleškem in slovenskem
literarnem sistemu. Začenja z najzgodnejšimi omembami Marlowa v spisih
Roberta Greena, Thomasa Kyda, Richarda Bainesa, Francisa Meresa in
Thomasa Bearda, nato predstavi recepcijo Marlowa v romantiki in
viktorijanski dobi, sodobne tekste feministične teorije, gejevskih
oziroma lezbičnih študij, queerovske teorije, novega historizma,
kulturnega materializma, postkolonialnih študij in teatrologije, konča
pa z najnovejšimi odmevi iz prvih desetletij 21. stoletja. Uvodnemu
poglavju, ki oriše stanje marlowoslovja in zgradbo monografije,
sledita poglavji o Marlowovi biografiji in literarnem opusu, tema pa
poglavja o recepciji in kanonizaciji Marlowa, o njegovem religioznem,
spolnem in seksualnem odpadništvu ter o slovenskih prevodih in
uprizoritvah njegove dramatike in poezije.

===

From: "DSKP Društvo" <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Tue, 10 May 2016 10:12:04 +0200
Subject: Kaj lahko ZAMP in SAZOR storita zame? (torek, 17. 5. 2016)

[...] ZAMP (Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih
pravic) in SAZOR (Slovenska avtorska in založniška organizacija za
pravice reproduciranja) spremljata uporabo naših avtorskih del in
izterjujeta avtorske pravice, ki so nam jih uporabniki in izvajalci
dolžni izplačati. V postopku je sprejemanje novega zakona o
kolektivkah, ki bi lahko imel posledice tudi za nas, zato smo povabili
predsednika upravnega odbora ZAMP-a, mag. Toneta Freliha, in člana
poslovodstva SAZOR-ja, dr. Miho Mazzinija, da nam razložita delovanje
obeh organizacij in nas opozorita, na kaj moramo biti pozorni, in na
novosti, ki se nam obetajo.  Pogovor bo v torek, 17. maja 2016, ob
19.30 na sedežu Društva slovenskih književnih prevajalcev, Tomšičeva
12, Ljubljana. [...]