[SlovLit] Pičing -- Slovenci v Nemčiji - Diplomanti

[Miran Hladnik gmail]

Od: Judita Trajber <judita.trajber na siol.net>
Datum: 18. marec 2016 18:13
Zadeva: Pičing slovenščina v kulturnim ustanovah

Pozdravljeni, dragi SlovLitci in SlovLitke. Kaj pravite o pačenju
slovenščine na državne stroške? Navajam primer. Prireditelj pridobi
denar iz proračuna, da lahko z njim izvede strokovni seminar v
slovenskem jeziku v izbrani javno dostopni kulturni ustanovi.
Predavatelji/predavateljice, pa tudi organizatorji so mlajši
izobraženci, ki so kot študentje na študijskih izmenjavah "videli
svet" in torej niso "zaplankani", kar dajejo vedeti tako, da svoj
žargon približno vsakih 10 sekund slengizirajo z uorkšopom, pičingom,
filingom, imidžem, dedlajnom, riisrčem, benčmarkingom, staratpom,
tritmetom, krosbordingom ...  Vprašanje je, ali ima tovrstna
"slovenščina", ki ji v šali rečem pičing slovenščina (ali še huje:
pič(k)ing slovenščina), pravico do zavzetja govornega položaja na
javnih prireditvah, v šolah in na fakultetah? Morda pa težave sploh
ni?

Lep pozdrav, Judita Trajber

===

Od: Marijanca Ajša Vižintin <vizintin na zrc-sazu.si>
Datum: 18. marec 2016 14:47
Zadeva: Slovenci v Nemčiji

V Baasmu je potekal 21. posvet slovenskih organizacij v Nemčiji,
tokrat v organizaciji Slovenskega kulturnega in športnega društva
Maribor iz Hildna. Slovenci, živeči v Nemčiji in delujoči v enem od 26
slovenskih društev, so se ponovno zbrali na 3-dnevnem posvetu.
Prešernovemu nagrajencu Tonetu Partljiču, ki je kot po navadi vodil
dramsko delavnico in kulturni program, so se še posebej zahvalili za
dolgoletno sodelovanje. Udeleženci predavanj so bili najprej dejavni
na okrogli mizi, na kateri so razpravljali o sodelovanju slovenskih
društev z drugimi (nemškimi) organizacijami ter o vprašanju
financiranja slovenskih društvenih prostorov. Sodeloval je tudi Gorazd
Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Društva so
povabili k urejanju arhivov. Predstavniki Ministrtva za izobraževanje,
znanost in šport so povedali, da je v Nemčiji zaposlenih največ
učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Evropi, in sicer šest;
predstavila se nam je Martina Tomšič Kramberger, učiteljica v Severnem
Porenju Vestfaliji. Več o 21. posvetu:
http://medkulturni-institut.si/baasem-nemcija-21-posvet-slovenskih-organizacij/
Članek Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji, Dve
domovini/Two Homelands,
2016:http://twohomelands.zrc-sazu.si/uploads/articles/1453580041_Izseljenci_potomci_VIZINTIN.pdf

Dr. Marijanca Ajša Vižintin
ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije

===

V obdobju od 12. 9. 2015 do 30. 11. 2015 so na FF UL iz slovenščine
diplomirali naslednji študentje: Maja Bajd, Suzana Bajić, Anja Bolko,
Mija Bon, Anja Božič, Barbara Brnot, Alex Devetak, Hana Furlan, Špela
Habulin, Tanja Janjoš, Nina Kestnar, Petra Kobal, Lara Kobe, Tanja
Kos, Maša Kovač, Klasja Zala Kovačič, Tadeja Logar, Polona Logar,
Mateja Lovrečič, Polonca Mercina, Manca Mikelj, Sara Primec, Janja
Ribič, Aljaž Škrlep, Jerneja Šubic, Matej Tratnik, Tea Trušnovec,
Tereza Zorenč, Mateja Beribak, Marjeta Burja, Deja Dšuban, Karmen
Fink, Tea Furlan, Vida Geršak, Ema Golob, Sergeja Jamšek, Marta Novak,
Alenka Pirc, Tonja Planinc, Zsuzsanna Sulics Pelko, Mojca Tomažič.
Čestitke! -- mh