[SlovLit] Nova številka in spletna stran Filoloških pripomb -- Jezik v knjižnici -- Iz včerajšnjega seminarja: Davljenci

[Miran Hladnik gmail]

Od: Uhlik Mladen <mladen.uhlik na gmail.com>
Datum: 14. januar 2016 09:49
Zadeva: Nova številka in spletna stran Filoloških pripomb (za slovlit)

Spoštovane kolegice in kolegi, izšla je nova številka mednarodne
spletne revije Filološke pripombe (Philological studies). Revija je
nastala kot rezultat meduniverzitetnega sodelovanja Filološke
fakultete Permske državne univerze, Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani, Inštituta za makedonsko književnost, ki deluje v okviru
Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju in Filozofske fakultete
Univerze v Zagrebu. Nova številka, ki je sestavljena iz dveh zvezkov,
je v celoti dostopna na spletni strani
http://philologicalstudies.org/index.php?option=com_content&task=view&id=474&Itemid=185
, kjer lahko najdete tudi prosto dostopen spletni arhiv vseh
dosedanjih številk. Številka prinaša 49 prispevkov in 11 recenzij, ki
obravnavajo sodobne teme in vprašanja s področja slavistike. Med njimi
je tudi sedem prispevkov slovenskih avtoric in avtorjev:

Prvi zvezek
Boris A. Novak (Ljubljana): Verzifikacijske razlike v poeziji
južnoslovanskih narodov na širšem mednarodnem ozadju
Milena Mileva Blažić (Ljubljana): Zbirka makedonskih ljudskih pravljic
Sončeva sestra v medkulturnem kontekstu
Ana Žabkar Šalić (Ljubljana): Družina in družba v romanu Gnoj Wojciecha Kuczoka
Matej Šekli (Ljubljana): Staroromanska zemljepisna imena v južni
slovanščini in poznopraslovanske glasovne spremembe

Drugi zvezek
Aleksander Bjelčevič (Ljubljana): Prevajanje in adaptiranje
srbohrvaškega asimetričnega deseterca v slovenščino
Andreja Žele (Ljubljana): Strukturalnopomenska vprašanja novejše
slovenske leksike: med zloženko in besedno zvezo
Andrej Rozman Roza (Ljubljana): Male in velike težave »pravilne slovenščine«

Lep pozdrav,
Mladen

===

Od: Katja Kemperle <katja.kemperle na mklj.si>
Datum: 14. januar 2016 08:31
Zadeva: Vabilo na januarsko Strokovno sredo

Rdeča nit letošnjih srečevanj bo jezik. Tokrat se bomo osredotočili na
medkulturnost v knjižnicah. Izobraževalni cikel Strokovnih sred je
plačljiv (10 EUR/osebo).

20. januar 2016 ob 10. uri MKL, Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova
2, dvorana, 3. nadstropje

mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča
Kamnik: JEZIK: MOJ, TVOJ, NAŠ - JEZIKOVNO OSVEŠČANJE IN MEDKULTURNOST.
V prispevku bodo predstavljena strokovna in formalna izhodišča za
izgradnjo medkulturne zbirke in storitve, ki so namenjene ranljivim
skupinam, med njimi tudi Neslovencem. Sledi predstavitev projekta
Jezik: moj, tvoj, naš in medkulturne zbirke.

Jelka Golob, direktorica Zasebnega vrtca Zarja, Kamnik: KJE IN KAKŠNE
SO MOŽNOSTI, DA SE SLIŠIMO. Prispevek bo razgrnil motive in načine
sodelovanja med vrtcem in knjižnico s posebnim poudarkom na
priseljencih, s katerimi se srečujejo vzgojitelji in vzgojiteljice v
vrtcih, razsežnosti in cilje sodelovanja pri vzgojnem procesu v vrtcu.

mag. Barbara Hanuš, profesorica slovenščine in pedagogike, višja
knjižničarka, mladinska: MEJE JEZIKA = MEJE BRANJA = MEJE ... Iz
izkušenj na OŠ Livada v Ljubljani, kjer je veliko otrok priseljenih iz
nekdanjih jugoslovanskih republik, nam bo predstavila, kako v mladih
spodbuditi strpnost in sposobnost empatije do drugih etničnih skupin
in kako jih nagovarjati k branju knjig.

mag. Darja Lavrenčič Vrabec
vodja Pionirske

===

Mej Davljenci: Carl May-eve prigodbe v Sahari
(https://sl.wikisource.org/wiki/Mej_Davljenci ;
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mej_Davljenci -- gesli sta delo Jane
Crnkovič) je naslov prvega prevoda Karla Maya v slovenščino, ki smo ga
odkrili pri izpisovanju leposlovja iz slovenskih časnikov. Prevod je
11 let starejši od doslej poznanih prevodov tega avtorja. Objavljen je
bil v tržaški Edinosti 1887, prevajalec ni poznan, pač pa naslov
nemškega izvirnika (Unter Würgern: Abenteuer aus der Sahara von Karl
May, 1879), ki je šele pozneje izšel v dveh zvezkih v knjižni obliki,
vendar pod drugačnim imenom: Die Wüstenräuber [Puščavski roparji] in
Die Gum. Würger v današnji nemščini pomeni srakoperja, ptico, ki so jo
prištevali med ujede (ptice roparice, Raubvögel), v slovenščini pa
človeka, ki se davi. V romanu je izraz uporabljen v pomenu lovca na
ljudi ("karavanski davljenec", "človeški davljenec"). Bi lahko kdo
povedal kaj več o teh besedah? -- miran