[SlovLit] Sporazumevanje gluhoslepih -- Digitalna strategija -- Ribniška dolina na kulturnem zemljevidu -- DS o maturi

[Miran Hladnik gmail]

Od: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
Datum: 06. januar 2016 07:31
Zadeva: Sporazumevanje gluhoslepih
Za: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>, "sdjt-l na ijs.si" <sdjt-l na ijs.si>

Sporazumevanje gluhoslepih oseb se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar
je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični
način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje
enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik, to je le nekaj
načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Ob tem pa je treba upoštevati
še določena pravila, da sporazumevanje steče in smo prepričani, da nas
je gluhoslepa oseba pravilno razumela. Na kakšne načine vse se lahko
sporazumevamo z gluhoslepimi, smo se  pogovarjali z Simono Gerenčer
Pegan, soustanoviteljico društva gluhoslepih Slovenije Dlan:
http://ars.rtvslo.si/2015/12/jezikovni-pogovori-27/

===

https://www.gov.uk/government/news/uk-digital-strategy-the-next-frontier-in-our-digital-revolution
-- Digital Economy Minister Ed Vaizey on how Government is seeking
ideas from public and industry on the UK's digital strategy. -- Takšna
digitalna strategija zagotavlja državam uspeh.

===

http://us8.campaign-archive2.com/?u=38bd3395b8d8d3da27504190d&id=bbe61e3a3d&e=72ee3d46cf
-- Ivan Šega, zgled lokalnega etnologa in zgodovinarja ter pisatelja
samozaložnika. Naj napiše kdo geslo o njem na Wikipedijo, saj ima
končno za sabo že pet romanov. -- mh

===

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 7 Jan 2016 20:00:48 +0100
Subject: Spodbuda za razmislek: POROČILO S POSVETA DRŽAVNEGA SVETA O
MATURI (REFORMA SLOVENSKE MATURE: CILJI, SEDANJE STANJE IN NUJNE
SPREMEMBE)

Povod za organizacijo posveta je bila ugotovitev, da se je o nujnih
spremembah slovenske mature nazadnje širše razpravljalo leta 2012, tj.
v času vlade Janeza Janše in ministrovanja Žige Turka, po zamenjavi
oblasti pa je pripravljenost na morebitne spremembe zmanjšala oz. v
javnosti povsem izginila. Kot predstavnik vzgoje in izobraževanja v
Interesni skupini za negospodarstvo in predsednik Komisije za kulturo,
znanost, šolstvo in šport sem posvet vodil in imel na njem tudi uvodno
besedo. Posveta se je udeležilo preko sedemdeset poslušalcev,
razpravljavcev pa je bilo preko petnajst. Udeležili so se ga tudi
predstavniki Ministrstva za izobraževanje, Državnega izpitnega centra
in Zavoda za šolstvo.

V uvodnem nastopu sem poudaril, da se problem slovenske mature začenja
že v osnovni šoli, ki jo zaradi izjemno velikega števila izbirnih
predmetov v tretjem triletju preko šestdeset odstotkov generacije
konča s prav dobrim oz. odličnim uspehom (po starem). S tem, ko smo
opustili določanje splošnega uspeha in ga nadomestili s povprečno
oceno, smo samo zameglili dejansko stanje in nismo rešili problema
kakovosti. Problem je tudi premajhna selektivnost splošne in poklicne
mature (vključno z dijaki poklicnih šol, ki nadaljujejo srednješolsko
izobraževanje po sistemu 3+2), ki omogoča, da se okoli tri četrtine
srednješolcev vpiše na terciarno stopnjo izobraževanja, kar je izjemno
visok odstotek tako v svetovnem kot v evropskem merilu. Posledica tega
je, da veliko mladih sploh ne konča visokošolskega oz. univerzitetnega
izobraževanja, veliko diplomirancev pa ne dobi dela.

Razlog za premajhno selektivnost mature je v tem, da najboljši dijaki,
ki izberejo dva predmeta na višji ravni, lahko dosežejo 34 točk, za
pozitivni uspeh pa je dovolj 10 točk (pet dvojk), kar pomeni manj kot
ena tretjina možnih točk. Zahtevnost mature nižajo tudi popusti pri
dveh ocenah dobro, ko ima dijak lahko pri enem predmetu samo 80 % točk
za oceno zadostno, in povsem nerealne ocene pri ustnem delu
maturitetnega izpita, ki so pri nekaterih predmetih izrazito
pomaknjene na desno stran gaussove krivulje. Poleg tega posamezne
predmetne maturitetne komisije še vedno nimajo vnaprej določenega
praga točk za oceno zadostno, pač pa ga postavijo šele potem, ko
dobijo računalniške izpiske doseženih rezultatov.

Za tem sem opozoril na problematičnost zasnove sedanje mature kot
zaključnega in nadaljevalnega izpita, tudi v zvezi z v ustavi določeno
avtonomijo univerze. Univerza tako razen na umetniških akademijah,
Fakulteti za arhitekturo in Fakulteti za šport ne more sama odločati,
po kakšnih merilih bo sprejemala bodoče študente. Poudaril sem, da
matura zaradi potrebe po (lahko tudi navidezni) objektivnosti spodbuja
konvergentno mišljenje in ne divergentnega, saj morajo biti vsi
dosežki vnaprej predvideni. Te težave bi lahko zmanjšali z večjo
stopnjo internosti maturitetnega izpita in s ponovno uvedbo sprejemnih
izpitov na univerzi. Prav tako bi bilo potrebno ponovno premisliti
razmerje med splošno in poklicno maturo, saj je slednja neprimerno
manj zahtevna (samo štirje predmeti, večji delež internosti, pri
slovenščini bistveno manj dela in napora pri literarnem spisu), z
dodanim petim predmetom pa omogoča vpis na okoli 80 % univerzitetnih
programov.

V razpravi se je pokazalo, da je večina tistih, ki so sodelovali ali
še vedno sodelujejo pri izvedbi tako splošne kot poklicne mature,
vključno z nekaterimi ravnatelji, za ohranitev sedanjega stanja in
predvsem proti ponovni uvedbi sprejemnih izpitov. Glede poklicne
mature so nekateri poudarjali, da se za peti predmet odločajo
sposobnejši dijaki (in to v majhnem številu), ki bodo kljub temu, da
je poklicna matura manj zahtevna, brez večjih težav lahko enakovredno
študirali na univerzi. Nekateri so predlagali popolno ukinitev
precenjenega internega dela na splošni maturi, čeprav bi uvedba
sprejemnih izpitov na univerzi rešila tudi ta problem.

Posebej je bilo izpostavljeno, da v sedanjih gimnazijskih učnih
načrtih ni obveznega besedila nobene avtorice, ne domače ne tuje. Tudi
pri besedilih za tematski sklop na maturi se doslej ni pojavila nobena
slovenska avtorica. Poudarjeno je bilo, da so v maturitetnih in drugih
komisijah, ki odločajo o šolskem kanonu, v večini strokovnjakinje, kar
pa še ne zagotavlja, da bi pri izboru besedil bolj enakopravno
upoštevali tudi avtorice.