[SlovLit] Branje slepih -- Re: Proti atlasu Ljubljane -- Ekskurzija na Koroško

[Miran Hladnik gmail]

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 21 Oct 2015 07:49:38 +0000
Subject: Branje slepih in slabovidnih

Nove tehnologije so izboljšale sporazumevanje slepih in slabovidnih.
Omogočile so jim uporabo računalnikov in še bolj približale branje. O
novih možnostih, ki jih je prinesel razvoj tehnologije za slepe in
slabovidne, v Jezikovnih pogovorih s Tomažem Wrabrom, predsednikom
Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Na povezavi
http://ars.rtvslo.si/2015/10/jezikovni-pogovori-17/

===

Od: Katja Mihurko Poniž <katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si>
Datum: 21. oktober 2015 18:32
Zadeva: Re: Proti atlasu Ljubljane
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005306.html;
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005305.html)

Spoštovani kolega prof. dr. Marko Juvan,

prebrala sem vaš obsežen zapis o Literarnem atlasu Ljubljane in bi vas
prosila, da mi razložite naslednjo trditev: "Natančno kot nihče pred
njim je preučil vse lokacije, povezane z: Zofko Kveder kot prvo
uveljavljeno književnico, ki se je v slovenski književnosti
enakopravno kosala s književniki [...]." Po natančnem vzporejanju
svojih ugotovitev v knjigi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe
ženskosti (izšla je leta 2003) in ugotovitev dr. Marje Boršnik namreč
nisem v prispevku dr. Dolgana našla nobene informacije o ljubljanskih
lokacijah,  povezanih z življenjem Zofke Kveder, ki ne bi bile že
zapisane v navedenih delih. Že pri prvem branju gesla o Zofki Kveder v
Literarnem atlasu Ljubljane  sem bila nekoliko presenečena nad tem, da
je celoten članek zgolj povzemanje že objavljenih ugotovitev, a sem
menila, da gre za delo, ki ni znanstveno (v sami knjigi tudi ni
podatka o tem, da bi šlo za znanstveno monografijo). Ob ponovnem
branju, ki ga je spodbudil vaš zapis, sem na cobissu zasledila
podatek, da gre za znanstveno monografijo, v kateri pa bi pričakovala
korektno navajanje vira, saj iz zapisa na koncu prispevka o Zofki
Kveder ni razvidno, kaj je ugotovil dr. Dolgan, kaj dr. Marja Boršnik
in kaj je moj prispevek k biografiji Zofke Kveder. Kot rečeno, sem
knjigo do vašega zapisa razumela kot delo, ki je namenjeno najširši
publiki in v okviru projekta predstavlja seznanjanje zainteresirane
(tudi nestrokovne) javnosti z določenimi izsledki projekta, podatek,
da gre za znanstveno monografijo, ki sta jo pregledala vsaj dva
recenzenta, in vaša trditev o izvirnem prispevku dr. Dolgana k
biografiji Zofke Kveder, pa celotno delo
postavlja v novo luč.

Prav tako me zanima, s katerimi avtoricami so povezani razlogi, ki jih
navajate   ("zapostavljenost biografskih raziskav, posebej tistih o
ženskah, in razumljive nepripravljenosti nekaterih sorodnikov in
potomcev književnikov, da bi avtorju zaupali še neregistrirane
biografske podatke o svojih znamenitih prednikih") kot tiste, zaradi
katerih naj bi poleg "časovnih omejitev projekta" v "končnem izboru
res ostalo samo pet književnic".

Lep pozdrav,
izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž
Univerza v Novi Gorici

===

From: "Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine" <sddbk17 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 21 Oct 2015 17:42:39 +0200
Subject: Ekskurzija na Koroško

V soboto, 17. oktobra 2015, smo bili člani Slavističnega društva
Dolenjske in Bele krajine gostje Slavističnega društva Koroške. Naš
prvi postanek je bil na Ravnah na Koroškem, kjer smo si ogledali
Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika in njene domoznanske
zbirke – Prežihovo, Suhodolčanovo in Kotnikovo sobo. Zatem smo se
odpeljali do Prežihove bajte, ki ni rojstna hiša slavnega pisatelja,
je pa bila njihov prvi lastni dom, zato so leta 1979 v njej uredili
spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega
Voranca. Bližnje znamenitosti nam je razkazala in predstavila
predsednica Slavističnega društva Koroške, Bojana Verdinek. Tako smo
se v njeni družbi sprehodili ob Ivarčkem jezeru, poskusili kislo vodo
iz Rimskega vrelca in si ogledali kulturni dom v Kotljah.

Sledil je ogled razstave v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj
Gradcu. V njem smo posebno pozornost posvetili Sokličevi zbirki;
duhovnika Jakoba Sokliča namreč štejejo za prvega muzealca v Slovenj
Gradcu. Kot zanimivost naj omenim, da so eno od najdb iz 7. stoletja
pred našim štetjem restavrirali v novomeškem muzeju. Ogledali smo si
še spominsko sobo Franca Ksaverja Meška ter Tretjakovo afriško zbirko.
Z muzejskimi zbirkami je bil povezan tudi zaključek ekskurzije: pozno
kosilo smo si privoščili v znani gostilni Bučinek, kjer sta spominski
sobi dveh znanih Slovencev, tj. pisateljice in odvetnice Ljube Prenner
ter slikarja Jožeta Tisnikarja.

Ekskurzijo – organizirali sta jo dosedanja predsednica Danica Rangus
in njena naslednica Jožica Jožef Beg – smo izkoristili tudi za
izmenjavo pedagoških in strokovnih izkušenj ter idej za nadaljnje
delo. Na Dolenjsko smo se v večernih urah vrnili polni lepih vtisov.

Ana Markelj