[SlovLit] Književni pouk in narodna zavest -- Raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij -- Marjan Kolar

[Miran gmail]

Od: boza krakar <boza.krakar na guest.arnes.si>
Datum: 14. julij 2015 20:41
Zadeva: Maja Melinc Mlekuž

Dne 16. 7. ob 12h bo v predavalnici 325 zagovarjala svojo disertacijo
Pouk književnosti kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti na območju
slovensko-italijanskega kulturnega stika  Maja Melinc Mlekuž. Njeno
osrednje raziskovalno vprašanje je, ali obstaja med književnim poukom
in oblikovanjem zavesti o narodni pripadnosti gimnazijcev na obeh
straneh meje kakšna povezava, in kako na to vprašanje gledajo dijaki
in njihovi učitelji v enem in drugem okolju.

Boža Krakar Vogel

===

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 15 Jul 2015 07:57:17 +0000
Subject: Raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij

V preteklosti se je utrjevalo prepričanje, da lahko samo knjižna
oblika slovenščine povezuje Slovence v narod. Nekatere izkušnje pa
kažejo, da ima tako stališče, če ga spremlja negativen odnos do
narečij, celo raznorodovalen učinek.  Negativen odnos do narečij se
lahko občuti kot negativen odnos do domačega okolja. Številni
Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, so čutili manjvrednost, ko
se je poveličeval knjižni jezik in so se negativno označevala njihova
narečja. To je med njimi pripomoglo k opuščanju slovenščine kot
družinskega in maternega jezika ter spodbudilo prevzemanje jezika
okolja. Kakšen je raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij,
se bomo pogovarjali s prof. dr. Vero Smole, predstojnico Oddelka za
slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddaja na povezavi
http://ars.rtvslo.si/2015/07/jezikovni-pogovori-6/

===

From: Bojana Verdinek <bojana.verdinek na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 15 Jul 2015 10:15:19 +0200
Subject: H knjigi Marije Irme Vačun Kolar

Izšla je monografska študija mag. Marije Irme Vačun Kolar z naslovom
MARJAN KOLAR, Od eseja do romana. V njej prikaže razvoj literarne poti
svojega moža urednika, novinarja, esejista, pisatelja in prejemnika
nagrade Prešernovega sklada v letu 1968 za roman Išči poldan, Marjana
Kolarja. Pregled odlikujeta objektivnost in strokovnost, ki sta zrasli
iz največje možne osebne distance do snovi. Spremljamo pisateljsko pot
od krajših proznih oblik do romanov, od resnosti k humorju in satiri
in dalje v ponotranjeno intimno doživljanje sveta. Delo je rezultat
dobrega poznavanja vsega, kar je pri Marjanu Kolarju vplivalo na
literarni razvoj in gradilo literarno izpoved (življenjske izkušnje,
vzorniki, učitelji, kritiki). Avtorici so dostopni korespondenca,
pisateljevi zapisi ob različnih branjih, študije vzornikov – vse to
nam odstira genezo literarnega ustvarjanja Marjana Kolarja.

Knjiga ne prikazuje le pisateljske rasti, ampak nam govori o poti
»osamelca«, ki živi literaturo in je zaznamovan z njo, zakaj njegova
misel je od začetkov do zadnjih del zavezana resnici duše, moralnim in
etičnim vrednotam brezčasnosti. Študija prinaša izbor besedil, ki
imajo največjo težo v razvoju pisateljske misli; med njimi so tudi
neobjavljena besedila, ki pa jih lahko tematsko povežemo z
obširnejšimi besedili. Njena teža je v prikazu pomena Kolarjevega dela
v slovenskem in še posebej evropskem prostoru, že v zgodnji dobi
ustvarjanja ga namreč lahko beremo v srbščini in nemščini, kasneje
tudi ruščini, turščini in bolgarščini. Marjan Kolar je s svojim
literarnim in uredniškim delom pri Koroškem fužinarju (1964–1992)
trdno zasidran v koroški pokrajini in njenih ljudeh, zavezan je temu
svetu, ki se je razvil ob železarni in je bil včasih mačehovski do
njega – vendar ga ima rad in se mu oddolžuje z vsem najboljšim, kar
premore.

Hvala obema – Marjanu Kolarju za neusmiljeno iskanje boljšega jutri in
njegovi življenjski sopotnici za pričujočo monografsko delo, ki je
poklon njegovemu delu in umetnostni rasti! Knjigo je uredil prim. mag.
Franc Verovnik, dr. med., izdala pa Občina Ravne na Koroškem.

Bojana Verdinek

Kotlje, 14. 6. 2015