[SlovLit] Andreas Leitner (1941--2015) -- Kranjska književnost? -- Zatrta kitica

[Miran gmail]

From: Svetina, Peter <Peter.Svetina na aau.at>
Von: Maurer-Lausegger, Herta
Date: 2015-03-23 17:40 GMT+01:00
Subject: Umrl je dr. Andreas Leitner

Drage kolegice in kolegi, v 74. letu starosti je 20. marca 2015 v
Celovcu umrl profesor dr. Andreas Leitner. Od leta 1976 je bil
zaposlen na Inštitutu za slavistiko celovške univerze, kjer je do leta
2003 raziskoval in poučeval hrvaško, srbsko in rusko literaturo. V
soboto, 28. marca 2015, se bomo ob 12. uri od njega poslovili na
celovškem pokopališču Annabichl (Zeremonienhalle des Zentralfriedhofs
Klagenfurt-Annabichl, Flughafenstraße 7, Klagenfurt/Celovec).
Osmrtnica je objavljena na internetni strani Inštituta za slavistiko
(http://www.uni-klu.ac.at/slawistik/inhalt/218.htm).

===

https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_leposlovni_tisk_po_drugi_svetovni_vojni
-- Miran Hladnik, Kranjski leposlovni tiski po drugi svetovni vojni.
Daljša verzija članka za Kranjski zbornik 2015; prosim za morebitna
dopolnila, popravke in komentarje. -- mh

===

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 23. marec 2015 16.09
Zadeva: Zatrta kitica

Znano je, da so Presernove Poezije leta 1847 - ob stoti obletnici rojstva Ziga
Zoisa ter petdeseti obletnici rojstva Matija Copa - izsle brez znamenite
Zdravljice. Potem ko je pesnik ze sam izlocil tretjo kitico, je namrec
dunajska cenzura zatrla se cetrto kitico, pesnik pa se s tem ni strinjal in je
crtal celo pesem. Zdravljica je tako izsla sele naslednje leto v 5. bukvicah
Krajnske cbelice ne le s 3., ampak tudi s 4. kitico, ki se glasi takole:

Edinost, sreca, sprava
K nam naj nazaj se vernejo!
Otrok, kar ima Slava,
Vsi naj si v roke sezejo,
       Da oblast
       In z njo cast,
Ko pred, spet nasa bosta last!

Postavlja vprasanje, kaj je gnalo pesnika, da je tako vztrajal pri
cetrti kitici, in
iskanje odgovora naravnost sili v bolj pozorno branje. Bolj pozorno branje pa
prej ali slej razkrije pomenljivo navzocnost crke S v vseh sedmih vrsticah. In
ker se v prvi, cetrti in sedmi vrstici crka S javlja celo po trikrat, se s
trinajstkratnim javljanjem crke S v vseh sedmih vrsticah skupaj oblikuje
naslednji lik:

S   S   S       >       V
     S
     S
S   S    S      >          S
     S
     S
S   S    S      >       A

Trinjstkratno javljanje crke S v celi pesmi hoces noces spominja na
trinajsterico belih zvezd na modrem polju na ameriskem grbu z dne 14. 6.
1777 - dobrih 12 let pred julijsko prekucijo 14. 7. 1789 v Franciji - takole:

        S
S   S   S   S   >       V
   S   S   S    >       S
S   S   S   S   >       A
        S

Zato se tudi v javljanju crke S da razbrati kratica VSA v spomin in opomin
otrokom Slave. V spomin zato, ker je ravno zgodovinsko izrocilo umescanja
koroskih vojvodov neposredno navdihovalo Thomasa Jeffersona pri pisanju
ameriske Deklaracije o neodvisnosti leta 1776.

Vlado Nartnik

---

Prešeren o esih v poeziji

"Brez cetov teče vir mu Hipokrene,
in esov v pesmah njega najti ni!"
"Zatorej nimajo nobene cene,
zato so pesmi tiste brez soli."
(France Prešeren, Čebelice pesmam brez s in c -- miran :)