[SlovLit] Nazadnje pa Zbrana dela -- Re: Internacionalizacija visokega šolstva -- Danilo Kiš

Čet Feb 19 20:10:29 CET 2015

http://slov.si/mh/galerije/galeri241/index.html -- Zbrana dela.

===

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 19 Feb 2015 17:45:04 +0100
Subject: Javna razprava o spremembah ZVŠ (poslano tudi Ministrstvu za
kulturo in Ministrstvu za izobraževanje)
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005079.html)

PRIPOMBE NA PREDLOG KONCEPTA ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU (7. POGLAVJE
INTERNACIONALIZACIJA)

Predlog koncepta ohranja nedorečenost pri uvajanju pouka v tujem jeziku na
naših visokošolskih zavodih, saj dopušča uporabo le-tega v naslednjih
primerih:

>Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
- študijske programe tujih jezikov,
- študijske programe, če se primerljivi študijski programi ali deli
študijskih programov na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem
jeziku,
- študijske programe ali dele študijskih programov, če pri njihovem
izvajanju sodelujejo tudi gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je
vanje vpisano večje število tujih študentov,
- skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi visokošolskimi zavodi,
- študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini.<

Iz predloga izhaja, da se lahko študijski program izvaja v celoti v tujem
jeziku, tudi če se v slovenščini izvaja samo del tega programa, prav tako pa
tudi v primeru, če sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine.
Povsem jasno je, da tako določilo dopušča možnost, da bo slovenščina na
posameznem programu v primerjavi s tujim jezikom v podrejenem položaju oz.
se ne bo ustrezno razvijala kot poučevalni in znanstveni jezik. Temeljni
problem pa je v tem, da poučevanje v tujem jeziku, kadar predavatelj iz
tujine ali domači predavatelj nista rojena govorca, nujno vodi v zniževanje
ravni univerzitetnega pouka. Poleg tega ni določen pojem >večje število
tujih študentov<: je to 3, 30 ali 300 oz. 10, 30 ali 50 odstotkov?
Nedorečenost seveda omogoča zlorabe.

Predlog koncepta nadalje daje vtis, da se s pojmom tuji jezik dejansko misli
angleščina, katere pretirano in pogosto neupravičeno in tudi za razvoj
nacionalnih/državnih jezikov škodljivo uporabo je nedavno jasno zamejila
firenška deklaracija (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005063.html).
Pri tem je posebne pozornosti vredno naslednje stališče:

>Z integracijo mednarodne razsežnosti v kurikule se poudari pomembnost
jezikov. Na eni strani je znanje angleškega jezika de facto del vsake
strategije internacionalizacije za študente, akademsko osebje (nekatere
članice so uvedle predmete v angleškem jeziku na drugi stopnji) kot del
njihove strategije za privabljanje najboljših študentov, ki drugače ne bi
prišli v Evropo. Na drugi strani
je multilingvizem evropska značilnost: je izjemno cenjena s strani
mednarodnih študentov in bi morala biti spodbujana v poučevanju in
raziskovanju skozi celotno visokošolsko izobraževanje.<

Ta mestoma nejasni zapis, ki bi gotovo potreboval lektorsko obdelavo, je v
svojem bistvu protisloven: kako ob spodbujanju in širjenju uporabe
angleščine pri univerzitetnem poučevanju istočasno spodbujati in širiti
večjezičnost? Ni to kvadratura kroga? Poleg tega se zdi, da je ambicija tega
zapisa privabiti čim več najboljših ameriških in brazilskih in južnoafriških
in indijskih in kitajskih študentov v Evropo (kdo se še spominja lizbonske
deklaracije, po kateri naj bi evropsko gospodarstvo leta 2010 - ni napaka -
postalo najmočnejše gospodarstvo na svetu?). Zanje bi seveda potrebovali
pouk v angleščini, ampak sam predlog zelo natančno pokaže, od kod prihajajo
tuji študenti v Slovenijo.

Tabela, ki vključuje sedem let (od 2007 do 2013), razodeva, da se je v tem
času število tujih študentov podvojilo (od okoli 1.500 na okoli 3.000).
Študenti iz Avstrije in Madžarske so zanemarljivi in se njihovo število ni
povečalo. Iz držav zahodno, jugozahodno in severozahodno od Avstrije v teh
letih ni bilo nobenega študenta. Pač pa se je za sto odstotkov povečalo
število študentov iz nekdanjih jugoslovanskih republik: Hrvaške, Bosne in
Hercegovine, Srbije in Makedonije. Ti študenti tvorijo okoli tri četrtine
vseh tujih študentov. Tako dogajanje je bilo seveda predvidljivo in je
povsem logično: selitev možganov poteka od manj razvitih k razvitim in ne
obratno.

Na tej točki pa se z vso ostrino postavi vprašanje učnega jezika: bomo
študentom iz nekdanjih jugoslovanskih republik predavali v kvaziangleščini,
in to samo zato, ker tako zahteva iluzorna potreba po internacionalizaciji
Evropske unije? (Paul Liessmann v svoji Teoriji neizobraženosti opozarja na
protislovnost evropske izobraževalne zasnove: če so težnje po poenotenju
sistemov ena glavnih zahtev, čemu potem služi izmenljivost študentov, ki
lahko doma študirajo in spoznavajo isto?) Ali pa bi bilo bolj smotrno in
tudi politično in gospodarsko bolj upravičeno, da bi ti študenti najprej
opravili tečaj slovenskega jezika in se potem pridružili univerzitetnemu
pouku v slovenščini (tovrstno prakso poznamo iz časov Titovega socializma,
ko so pri nas študirali mladi iz drugih neuvrščenih držav), s tem pa
ustvarjali trajno vez med jezikovno sorodnimi in zemljepisno bližnjimi
narodi?

Premalo se zavedamo, da nesmotrna in neupravičena uporaba angleščine ne
spodbuja sporazumevanja, pač pa lahko povzroča sporazumevalni šum. Če sam
brez težav napišem preprosto elektronsko sporočilo v angleščini, mi na kraj
pameti ne pade, da bi svoje znanstvene članke sam pisal v angleški ali
ameriški angleščini, pač pa za to dobim in plačam ustrezno usposobljenega
prevajalca in še lektorja, ki mora biti rojeni govorec. Samo tako lahko
vzdržujemo nujno potrebno kakovost znanstvenega dela. Če so v srednjem veku
uporabljali latinščino, so jo uporabljali tisti, ki so jo resnično
obvladali. Danes pa se vedno bolj pogosto sporazumevata dva, ki mislita, da
obvladata angleščino, dejansko pa jo obvladata samo na pol, zato je lahko
rezultat samo nesporazum. Več primerov potrjuje, kako danes tovrstna
tujejezična podhranjenost povzroča sporazumevalne težave.

Prvi primer je sprejemanje sprememb Zakona o bančništvu, ko naša državna
uradnica ni dobro razumela razlike med strokovnima izrazoma write-down in
write-off. Čeprav jo je tretjerazredni evropski uradnik opozoril na razliko
med izrazoma delni in popolni izbris delnic in podrejenih obveznic, je slepo
sledila slednjemu in so politiki in bančni uradniki posledično oškodovali
množico slovenskih davkoplačevalcev za več sto milijonov evrov. Drugi primer
je nedavni polurni intervju našega predsednika z novinarko ruske televizije.
Pozornemu gledalcu je bilo takoj jasno, da se je predsednik, ki se je zelo
samozavestno odločil za nastop v angleščini, namesto na vsebino vprašanj in
odgovorov osredotočal na to, kako bo to vsebino povedal v njemu tujem
jeziku. Tako se je ves čas dogajalo, da je na vprašanja, ki jih niti ni
dobro razumel, odgovarjal s ponavljanjem puhlic in tudi povsem nesmiselnih
izjav.

Zoran Božič

===

Od: Djurdja Strsoglavec <durda.strsoglavec na guest.arnes.si>
Datum: 19. februar 2015 19.46
Zadeva: ob obletnici Danila Kiša

Srbski kulturni center Danilo Kiš organizira v nedeljo, 22. 2. 2015,
na rojstni dan Danila Kiša predavanje dr. Svetlane Slapšak Danilo Kiš
v svetu, v katerem bi imel 80 let, in projekcijo dokumentarnega filma
o Srbskem kulturnem centru Danilo Kiš v Ljubljani, Kult3000, Metelkova
2b, ob 17.00. Pogovarjali se bomo o raziskovanju spomina, holokavstu,
spominu v zgodovini ter o tem, kako nas Kiš provocira danes. Lepo
vabljeni!

SKC Danilo Kiš
Parmova 41, Ljubljana
skcdanilokis na dkis.si