[SlovLit] Korpus slovenskega znakovnega jezika SIGNOR -- Za pravnika -- 100 let slovenistike v Pragi

[Miran gmail]

Od: Špela Vintar <spela.vintar na ff.uni-lj.si>
Datum: 13. februar 2015 11.24
Zadeva: [SDJT-L] Iskalnik po korpusu slovenskega znakovnega jezika SIGNOR

Na naslovu http://lojze.lugos.si/signor/index.html se predstavlja
projekt SIGNOR, v okviru katerega je bil zgrajen korpus slovenskega
znakovnega jezika. Korpus vsebuje videoposnetke 80 gluhih oseb in je
ročno segmentiran in označen s pomenskimi oznakami (glosi), zapisom
HamNoSys in sestavljenimi pomeni. Na zgornji povezavi lahko dostopate
do iskalnika po korpusnih oznakah, ki prikaže kretnjo v kontekstu,
prek zapisa HamNoSys pa si je kretnjo mogoče ogledati z animiranim
agentom. Vprašanja in komentarji dobrodošli.

Lep pozdrav,
Špela

===

From: Heinrich Pfandl <heinrich.pfandl na uni-graz.at>
Date: 2015-02-13 13:46 GMT+01:00
Subject: Mesto asistenta pri delavnem pravu na graški univerzi - NUJNO

Dragi kolegi Marko, Miran, Erika, etc., moj prijatelj Günther
Löschnigg, profesor za delovno pravo tukaj v Gradcu, nujno išče
sodelavca za pol-leta (7 mesecev, natančno), ki bi mu prevedel kratki
učbenik o delovnem pravu v slovenščino. Če slučajno kdo koga pozna,
jurista, ki sedi brez dela in zna nemščino, prosim, naj se javi
direktno pri univerzi  do 18. februarja. [Več podatkov o razpisu na
univerzi (gl. Universitätsassistent/in ohne Doktorat) ali pri
pošiljateljih. -- mh]

Lp,
Heinz

===

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 12 Feb 2015 22:32:26 +0100
Subject: Izšla je kolektivna monografija Sto let slovenistike na
Karlovi univerzi v Pragi

Pošiljam poročilo o izidu knjige, ki zaokroža obeleževanje stoletnice
praškega univerzitetnega poučevanja slovenščine. Prijeten petek in
vsaj enako prijeten valentinsko-pustni vikend želim, Andrej Šurla

---

»Kultura in prosveta, to naša bo osveta!« so vzklikali še ne tako zelo
dolgo nazaj. Komu bi se naj o-svetili danes, pustimo tokrat ob strani,
so se pa obrazi praških slovenistov pred dnevi lepo raz-svetlili,  saj
je na svet prišla že kar nestrpno pričakovana knjiga, ki je nastajala
dobršen del leta – kaj leta, celega stoletja. S slovenskim kulturnim
praznikom, za povrh pa tudi s kurenti in drugimi pustnimi šemami iz
zakladnice slovenske ljudske kulture, je prišla vremensko in vsakršno
drugo zimo odganjat kolektivna monografija Sto let slovenistike na
Karlovi univerzi v Pragi / Sto let slovenistiky na Univerzitě Karlově
(s podnaslovom Pedagogi in  znanstveniki v senci zgodobvine /
Pedagogové a vědci ve stínu dějin).

Gre za knjigo prispevkov, pripravljenih za simpozij, ki smo ga praški
univerzitetni slovenisti izvedli novembra lani v sodelovanju z matično
Katedro za južnoslovanske in balkanistične študije na Filozofski
fakulteti Karlove univerze, sámo Filozofsko fakulteto, Centrom za
slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Veleposlaništvom Republike
Slovenije v Pragi in Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po
svetu. S simpozijem in razstavo, ki jo je prišel v avlo praške
Filozofske fakultete odpret slovenski minister za zunanje zadeve Karel
Erjavec, smo slovesno in ponosno obeležili stoto obletnico začetkov
poučevanja slovenščine na najstarejši in osrednji češki univerzi.

Knjiga je razdeljena na šest tematskih razdelkov: 1. Zgodovina
slovenistike in slavistike na Filozofski fakulteti Karlove univerze v
Pragi, 2. Zgodovina slovensko-čeških stikov na področju jezikoslovja,
3. Zgodovina slovensko-čeških stikov, 4. Slovenistika v
srednjeevropskem prostoru, 5. Večjezični slovenski avtorji, 6.
Spominski zapisi.

Sámo zgodovino slovenističnega (in slavističnega) raziskovanja ter
poučevanja v Pragi predstavljata celoto uokvirjajoča razdelka, v
katerih bo bralec našel marsikaj informativnega in zanimivega o
prihodu slovenščine v predmetnik starodavne univerze in o utrjevanju –
včasih tudi zgolj ohranjanju – njenega položaja v tem okolju.
Nevarnosti zatona v temo pozabe je, upamo, otet prvi praški
slovenistični pedagog, človek z zelo zanimivo osebnostjo in poklicno
ter življenjsko potjo Jožef Skrbinšek (Tone Smolej, Andrej Šurla: »In
temelj srečni vložil si usodi.« Kratka formativna biografija Jožefa
Skrbinška; Jasna Honzak Jahić: Učbenika slovenskega jezika Jožefa
Skrbinška). Izčrpno je predstavljeno tudi praško obdobje znamenitega
slavista Matije Murka, učenjaka, ki je bil v Prago pripeljan, da je
zasedel najpomembnejše položaje tamkajšnje slavistike (Alenka
Jensterle-Doležal: Arheologija konteksta. Murkovo nastopno predavanje
na Karlovi univerzi v Pragi (1920); Blanka Bošnjak: Murkove objave v
Časopisu za zgodovino in narodopisje ter Ljubljanskem zvonu; Ivo
Pospíšil: Še nekaj k metodologiji Murkovega literarnovednega dela –
Problem nemških vplivov na češko romantiko in prvi koraki ruskega
romana (članek je v češčini); Marija Stanonik: Matija Murko pri reviji
Wörter und Sachen). Precej pozornosti bo verjetno pritegnil tudi
prispevek o kontroverznem vodji praške slavistike iz let t. i.
»normalizacije« Janu Petru (Marcel Černý: Prispevek jezikoslovca Jana
Petra (1931–1989) praški univerzitetni slovenistiki (članek v
češčini)). Zaključno poglavje s »spominskimi medaljončki« prinaša
najprej oris cele zgodovine praške slovenistike, kakršno rišejo
univerzitetni arhivski dokumenti, predmetniki in lektorska poročila
(Andrej Šurla: Sto let slovenščine na Karlovi univerzi – kaj
razkrivajo arhivi). Sledijo z osebno noto in tudi duhovitostjo prežeti
spominski zapisi treh nekdanjih lektorjev in pred leti opravljeni
študentkin intervju z učiteljico (Marko Dvořák: Praga moja draga;
Vlado Nartnik: K delu in izkušnjam slovenskega lektorja na Karlovi
univerzi v Pragi; Nives Vidrih: Praga 1981/1982 – Praga 1991–1994;
Intervju Radke Novakove z Albino Lipovec, lektorico slovenščine na
Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi (1971–1975) (članek v
češčini)). Veliko dokumentarno vrednost imata natančna in komentirana
seznama praških doktorskih in diplomskih nalog s slovenistično
tematiko (Marcel Černý: Seznam strokovnih slovenističnih del,
obranjenih na FF UK v letih 1901–2013; Milada Kateřina Nedvědová:
Diplomske naloge, obranjene na praški slovenistiki v letih 1996–2009
(oba prispevka sta v češčini)). Zelo informativna pa sta tudi s
konkretnimi številkami podprta prispevka o nekdanji in današnji
kondiciji slovenističnih kolektivov univerz na ozemlju Češke republike
ter njihovih udeležencih slovenističnih strokovnih prireditev v
Sloveniji (Mojca Nidorfer Šiškovič: slovenistike na univerzah v Češki
republiki kot del mreže slovenistik po svetu; Damjan Huber: Češki
udeleženci Seminarjev slovenskega jezika, literature in kulture).

Drugi razdelek predvsem osvetljuje pomen, ki so ga imele za razvoj
slovenske jezikoslovne misli praške jezikoslovne raziskave (Ada
Vidovič Muha: Vpliv praškega funkcionalističnega strukturalizma na
slovensko jezikoslovje 20. stoletja; Marko Jesenšek: Zgodovinska
slovnica slovenskega jezika – slovenske možnosti in češki zgledi;
Andrej Žele: Vzajemno jezikoslovno osmišljanje osmišlja zlasti več
kontrastivnih obravnav v prihodnje – Vplivi češkega jezikoslovja na
obravnavo nekaterih skladenjskih pojavov v slovenščini; Monika Kalin
Golob: Praška šola v slovenskih jezikoslovnih konceptih; Hotimir
Tivadar: Vpliv praške fonetične šole na razvoj slovenske fonetike).
Dotakne se tudi konkretnega pogleda čeških jezikoslovcev na slovenski
jezik (Robert Grošelj: O obravnavi slovenske priredno zložene povedi v
češkem jezikoslovju). Dodan je še na Murkovo rojstno okolje vezan
leksikografski članek (Mihaela Koletnik: Poimenovanja za orodja in
kmečka opravila  v Murkovem rojstnem kraju).

Razdelek o stikih obeh nacionalnih kultur je tematsko raznolik.
Osvetljuje panslovansko navdušenje in sodelovanje v obdobju romantike
in narodnih preporodov (Jonatan Vinkler: Jezikoslovni in
literarnovedni stiki med Pavlom Josefom Šafaříkom ter slovenskimi
preporoditelji (Čop, Jarnik, Stanič, Vraz, Slomšek); Andraž Jež:
Ozadje Vrazovih obiskov Prage v letih 1845 in 1848), predstavi z
današnjega zornega kota težko predstavljive zaplete s konceptom in
razvojem ideje naroda (Božidar Jezernik: Demokratizacija in
nacionalizem v Avstrijskem cesarstvu in slovenski jezik), popiše
zgodovino slovenskega študentskega združevanja v Pragi (Jan Štemberk:
Praška društva slovenskih študentov (članek v češčini)), ponudi in
razloži natančen seznam slovenskih študentov glasbe na dveh praških
izobraževalnih inštitucijah, češki in nemški, (Jernej Weiss: Slovenski
študentje na glasbenih konservatorijih v Pragi med obema vojnama),
poudari neposreden češki vpliv na razvoj simfonizma v slovenski glasbi
(Matjaž Barbo: Vpliv čeških glasbenikov na vznik slovenske simfonične
tradicije), v gledališko- in literarnozgodovinskih prispevkih pa
bralca pouči o slovenskih uprizoritvah in  kritiškem sprejemu Havlove
dramatike (Denis Poniž, Katja Mihurko Poniž: Uprizoritve iger Václava
Havla na slovenskih odrih do leta 1990 in njihova kritiška recepcija),
podobi in pomenu meščanskega salona v dramatiki slovenske moderne
(Mateja Pezdirc Bartol: Meščanski salon v dramskem opusu Ivana
Cankarja in Zofke Kveder), postopkih in principih kanonizacije
nacionalnih kulturnih herojev (Marijan Dović: Nacionalni pesniki in
kulturni svetniki – kanonizacija Franceta Prešerna in Karla H. Máche),
pa tudi o vzporednicah med Kunderovim in Deklevovim sodobnim romanom
(Alojzija Zupan Sosič: Vzporednice v literarni interpretaciji romanov
Pimlico in Neznosna lahkost bivanja) ter o javnosti še neznanem romanu
znamenitega ljubljanskega župana in čehofila Ivana Hribarja (Milena
Mileva Blažić: Rokopisni roman Ivana Hribarja Gospod Izidor Fučec –
srednjeveška povest naših dni).

V knjigi se predstavljajo tudi nekatere slovenistike »iz soseščine«:
osvetljene so zgodovina, delovni utrip in dosežki univerzitetnih
slovenističnih oddelkov v Bratislavi, Katovicah in Beogradu ter širše
v Srbiji (Saša Vojtech Poklač: Slovaško-slovenski odnosi na področju
kulture in izobraževanja ter vloga slovenistike na Filozofski
fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi pri širjenju slovenskega
jezika in slovenske kulture na Slovaškem; Monika Gawlak: Slovenistika
na Šlezijski univerzi v Katovicah; Maja Đukanović: Pouk slovenskega
jezika in kulture v Srbiji). S prispevkom o jezikoslovnem delovanju
Avgusta Pavla je v ta sklop prispevkov zajeta tudi slovenistična
dejavnost na Madžarskem (Marija Bajzek Lukač: Avgust Pavel in
standardizacija prekmurskega knjižnega jezika (1909–1942)).

Poseben razdelek se osredotoča na problematiko dvojezičnega in/ali
dvokulturnega literarnega ustvarjanja. Tu se govori predvsem o
problematiki ustvarjanja na avstrijskem Koroškem (Silvija Borovnik:
Dvo- in večkulturnost v sodobni slovenski književnosti; Hana
Mžourková: Jezik, prostor in čas romana Angel pozabe Maje Haderlap
(prispevek v češčini)), podrobna študija pa je namenjena analizi tako
literarnega kot znanstvenega delovanja z dolgoletnim bivanjem v tujini
zaznamovane predavateljice slovenske literature na Karlovi univerzi
(Irena Novak Popov: Znanstveno in literarno ustvarjanje Alenke
Jensterle-Doležal).

Knjigo dopolnjuje bibliografski popis zbornikov in kolektivnih
monografij slovenistov  Filozofske fakultete Karlove univerze, izdanih
med letoma 2000 in 2014, zaokroži pa imensko kazalo s 1215 osebnostmi
(pojavljajočimi se v člankih in njihovih bibliografskih referencah).

Dobre misli na pot med bralce sta na ovihka napisala dekanja
Filozofske fakultete Karlove univerze doc. Mirjam Friedová in
veleposlanica Republike Slovenije v Pragi dr. Smiljana Knez, uvodna
nagovora v sami knjigi pa sta prispevala podpredsednik vlade in
minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Karel Erjavec ter
minister za zunanje zadeve Češke republike Lubomír Zaorálek.

Za končno podobo monografije smo se kot uredniki trudili doc.  Alenka
Jensterle-Doležal, prejšnja dolgoletna lektorica doc. Jasna Honzak
Jahić in trenutni lektor dr. Andrej Šurla. Da bi bila vsebina dostopna
tudi češki publiki, ki slovenščine ne razume dovolj, da bi lahko brala
cele članke, so povzetke prevedli sedanji in nekdanji študentje ter
kolegici s katedre (Eliška Bernardová, Karolína Hornová, Leoš
Soustružník; Magdalena Slezáková, Radek Novák, Aleš Kozár; Milada K.
Nedvědová, Helena Stranjik), za prevode v obratno smer pa sva
poskrbela urednika Alenka in Andrej. V slovenskih prispevkih sva
zatipke in napakice lovila med uredniki zapisana Jasna in Andrej, za
brusenje čeških pa sta poskrbeli prav tako že omenjeni dr. Nedvědová
(ki je v češčino prevedla tudi uvodnik doc. Jensterle-Doležalove) in
mgr. Stranjikova.

Vsebino 570 strani obsegajoče publikacije sta s pozitivnima
recenzijama potrdila in odobrila profesorja Emil Tokarz in Miloš
Zelenka.

Kolektivna monografija Sto let slovenistike na Karlovi univerzi je
izšla kot 27. zvezek zbirke Varia, ki izhaja pod okriljem Filozofske
fakultete Karlove univerze. Financirana je bila iz Programa razvoja
znanstvenih področij na Karlovi univerzi (PRVOUK) oz. njegovega
podprograma Profilacija – asimilacija – koeksistenca – integracija –
refleksija / razvoj jezikovnih, veroizpovednih, etničnih in narodnih
identitet na področju vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Vsem, ki v knjigi sodelujete s prispevki,  in vsem, ki ste nam ob
njeni pripravi stali ob strani s finančno in moralno podporo ter
dobrimi nasveti in potrpežljivostjo, se še enkrat najiskreneje
zahvaljujemo.

Alenka Jensterle-Doležal, Jasna Jonzak Jahić in Andrej Šurla