[SlovLit] Od Roze -- Re: Od Jolke

[Miran gmail]

Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 21. september 2014 22.36
Zadeva: dva jezikovno zanima dogodka v kudu

Spoštovane bralke in bralci SlovLita!

Vse, ki vas zanima živa rezijanska beseda, vabim v četrtek, 25. 9., ob
20h v ljubljanski KUD France Prešeren, kjer bo nastopila rezijanska
pesnica, pevka in pripovedovalka Silvana Paletti. Po nastopu bo
pogovor z avtorico.

En dan prej, v sredo, 24. 9., pa ob 20h v taisto dvorano vabim tiste,
ki jih zanimajo zgodbe o tem, zakaj ženska dvojina v slovenščini
izginja, moška pa ne; kam nas lahko pripelje dejstvo, da se v
slovenščini že od nekdaj mešata besedi za to nasprotna pomena, kot sta
morati in moči; in zakaj besede srednjega spola v pogovornem jeziku
prehajajo v moškega, v knjižnem pa jih načrtno feminizirajo. V svoji
predstavi Že spet obisk govorim o tovrstnih rečeh in sem ob tem prišel
do vprašanja, ki bi ga želel naslovit na strokovnjake: Ali bi, če bi
do tega prišlo, jagnje in tele postali najboljša prijatelja ali
najboljši prijateljici?

Andrej Rozman (Roza)

----

Od: Jolka Milič <jolka.milic na siol.net>
Datum: 21. september 2014 13.59
Zadeva: RE: [SlovLit] Od Jolke
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004920.html)

Prav lepa hvala za prijazen odgovor. Prvo besedo (pazor) sem spregledala in
brala pravilno pozor, a se mi je zdelo, da gre pri ostalem naslovu za
ironizacijo, kar pa za nekoga, ki je jezikovno negotov, ni priporočljiva,
saj bo negotovost ostala; se bo še naprej spraševal, je napisano prav ali
narobe? Za tiste pa, ki bodo prebrali samo naslov, se bo narobe slovenščina
- psihološko vzeto - še bolj utrdila, se jim v ušesa še bolj zagrizla.
Leta 2009 (25. februarja) je "novi vodja sektorja za slovenski jezik na
takratnem ministrstvu za kulturo Velimir Gjurin napisal tudi za Primorski
dnevnik, ki izhaja v Trstu, članek z naslovom med navednicami "Slovenija je
dvojezična država". Ker sem navednice spregledala, sem kar debelo pogledala,
šele potem, ko sem prelepi članek prebrala, sem razumela, da gre za ironijo
in posebno pozornost do materinščine. Sem si ga celo izrezala in prilepila
na kartonček in položila na vidno mesto. Že marsikdo od literarnih znancev
in kolegic, zlasti tisti, ki navijajo bolj ali manj za angleščino ali jezik
sosedov onstran meje, kot jaz ni opazil navednic in mi zmagovalno dejal: No,
vidiš, da so tudi jezikoslovci že razumeli, da s samo slovenščino nikamor ne
prideš niti doma ...

Odgovor gospe Veroniki Rot Gabrovec: Gre za primorski "mišmaš" djalekt, kjer
se mešata (narečna) italijanščina z (narečno) slovenščino, ki ju govorijo
zamejci.

V triestinščini bi rekli: dame ancora un litro.
V knjižni italijanščini pa: dammi ancora un litro.
Dodali bi svojilni zaimek me (daj mi) ali mi, ker bi stavek lažje izgovorili
kot samo z dai ali da'.

Lep pozdrav
jolka milič

---

Od: Marta Barle <marta.barle na gmail.com>
Datum: 21. september 2014 18.58
Zadeva: Od Jolke in od Modrijana

Starejši uredniki v založbah so navajali bolj ali manj takole poved:
Dieses Buch ist ohne Dreckfehler (namesto Druckfehler). Na spletu je
mogoče najti tale zapis: Buch ist das einziges Deutsches Buch ohne
Dreckfehler (in plaats van Druckfehler).

Sama sem (samo)spraševanje gospe Jolke Milič razumela malo drugače,
saj ji ironija ni tuja. Zanima jo, ali je mogoče pisati "niti ene
napake" ali "nobene napake" (to se ji zdi pravilno). V rabi je najti
oboje, le da je besedna zveza nobene napake veliko pogostejša. V SSKJ
je mogoče najti tele zglede z niti ene:

na gredi ni bilo niti ene kokoši;
niti ene misli ni mogel izpeljati do konca;
kraj ne zmore niti ene dobre gostilne nima.

Zgledov z nobene je tudi v SSKJ veliko več (66).

Marta Kocjan Barle