[SlovLit] Fotografije kulturne dediščine -- Re: Allah

[Miran gmail]

http://blog.europeana.eu/2014/08/helping-cultural-heritage-institutons-get-their-content-on-wikipedia/
-- Europeana, katere del sta tudi Slovenska digitalna knjižnica in
Cobiss, je pripravila orodje za masovno kopiranje slikovnega, zvočnega
in video gradiva, ki ga hranijo nacionalne kulturne organizacije, v
Wikimedijino Zbirko (Commons;
https://commons.wikimedia.org/wiki/Glavna_stran), od koder je to
gradivo pod licenco cc globalno dostopno in uporabno v enciklopedičnih
člankih na Wikipediji in drugod. Kot se je mogoče poučiti iz poglavja
Fotografije slovenske kulturne dediščine
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Fotografije_slovenske_kulturne_dedi.C5.A1.C4.8Dine)
v Novi pisariji, je s slovensko kulturno dediščino zadrega, ker so
nespametni domači zakonodajalci preprečili njeno širjenje v digitalni
obliki. Ilustrativno nori zgled: fotografij objektov iz Registra
slovenske nepremične dediščine ni dovoljeno objavljati na spletu,
čeprav gre za stoletja stare objekte! Slovenija (le kdo v njenem
imenu?) se bo morala odločiti, ali bo svojo kulturo še naprej zapirala
v klet, kjer bo za vse večne čase varno spravljena in pozabljena, ali
pa ji je tudi kaj do njene vitalne udeležbe v globalni kulturi. (Hvala
Mileni Blažić za povezavo. -- miran)

===

Od: margit.podvornik <margit.podvornik na guest.arnes.si>
Datum: 07. avgust 2014 21.56
Zadeva: Ime ALLAH v  razmislek pravopiscem in drugim

Arabska beseda ilah je splošno ime za boga/božanstvo, skupaj z
arabskim določnim členom al pa postane al-ilah in pomeni Bog, z
zlitjem člena al in besede ilah ter z odpravo vmesnega šibkega
samoglasnika i nastane nerazdružljivo lastno ime za Boga, zapisano kot
Allah. Pri prečrkovanju iz nelatiničnih pisav bi zato lahko upoštevali
fonetično realizacijo, SP 2001, člen 222, kjer kot izjema nastopijo
soglasniki na meji besed kot na primer v besedah oddaja, oddih, izziv.
Mar besede Allah, sestavljene iz določnega člena al in besede ilah, ne
bi kot podobne izjeme mogli upravičiti tudi v slovenskem pravopisu?
Pridružujeva se vprašanju dr. Bjelčevića: Ali obstaja/bi moralo
obstajati pravopisno pravilo, ki določa, kaj pa v pravopisu sme
biti/postati izjema? Zakaj pa ustrezen zapis lastnega imena Allah v
sveti knjigi muslimanov danes ne zadošča za dopustno pravopisno izjemo
v slovenskem prevodu Korana? Od časa, ko je beseda Alah vstopila v
slovenski knjižni jezik, pa do danes je v slovenskem pravopisu na vseh
ravneh prihajalo do sprememb in premikov, kajti jezik, če naj bo živ,
se mora razvijati s časom in z znanjem. Zakaj pa je danes ravno
prečrkovanje iz (določenih) nelatiničnih jezikov še vedno tako
ukleščeno v pretesni jekleni kletki zastarelih zakonitosti, ki ne
sledijo več znanju, razvoju in času?

Mohsen Alhady

---

O zapisu besede ALLAH

Prečrkovani zapis lastnega imena Allah v slovenskem prevodu Korana
pisno, glasovno in pomensko ustreza izvirniku, naš poenostavljen zapis
imena Álah, ustaljen v 19. stoletju, pa izvirniku ne ustreza ne pisno
ne glasovno in tudi ne pomensko, saj spominja na arabsko besedo álah
(edninska oblika), ki v arabščini pomeni orodje. Arabska beseda alat
je množinska oblika tega samostalnika in je preko turščine prišla v
srbščino (алат) in bosanščino (alat), kjer še danes pomeni orodje.
Zakaj in po katerem pravopisnem pravilu pa bi morali neustrezen zapis
imena Alah strogo tako zapisovati in ga kot takega brezpogojno
ohranjati? Ko torej danes na katerikoli ravni, bodisi politični,
kulturni, znanstveni, verski ali jezikovni, in v kateremkoli jeziku
govorimo, razpravljamo ali se pomenkujemo z arabskimi in drugimi
tujini sogovorniki ter beseda nanese na Alláha, ki ga mi še vedno
izgovarjamo kot Álah (orodje), mar drugim ne kažemo le svojega
neznanja in nečimrnosti? In zdaj, ko vse to vemo, kaj še nas zavezuje,
da pri tej zmoti vztrajamo?

Vsi današnji pravoverni prevodi Korana zahtevajo pravilno zapisano ime
Allah prav zaradi odstopanj, ki sva jih navedla, prevodi, ki tako
zapisanega imena nimajo, pa ne morejo biti in tudi niso pravoverni.
Zato tudi v različnih slovanskih jezikih naletimo na različne zapise
tega imena z enojnim in/ali dvojnim l.

Najina odločitev o zapisu lasnega imena Allah v slovenskem prevodu
Korana iz izvirnika nima nič s poniževalno neokusnostjo, s katero se
ne predstavlja nihče bolj kot ta, ki je to na forumu SlovLit izrekel,
in tisti, ki je to kot etiketo izpostavil v Delovem članku Zapis imena
Boga kot pravopisna napaka. Najina odločitev izhaja iz velike
naklonjenosti do obeh jezikov, v katerih ustvarjava.

Margit P. Alhady