[SlovLit] Poslanstvo izobraževanja -- Manjšinska kulturna produkcija -- Pesniške antologije

[Miran gmail]

Od: Neva Zaghet <nevazaghet na gmail.com>
Datum: 12. junij 2014 14.23
Zadeva: Citat (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004845.html)
Za: slovlit na ijs.si

>En lep citat, prepisan iz nekega drugega citata na forumu Humanist
>(http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-June/012049.html):
>"Intelektualci imajo eno samo plemenito nalogo, da dvomijo in učijo
>dvomiti. Izobraževanje v svojem bistvu ni namenjeno pridobivanju tržno
>uporabnih paketov veščin, ampak gre za osvobajanje od podedovanih
>predsodkov in argumentov avoritete." (Richard P.Feynman, The Value of
>Science.V: The Pleasure of Finding Things Out, Perseus Publishing,
>1999) -- mh

Jaz razumem to misel kot vabilo h kritični presoji, kot odklon od
trditev ali stališč, ki jih sprejemamo, ne da bi se kritično ustavili
ob njih. Dijaki ali učenci so namreč bombardirani od informacij bolj
ali manj praktične narave, ki jih pridobivajo na različne načine in
celo hitreje kot v šoli, naloga šole pa naj bi bila v vzgajanju
kritične drže: koliko je res, kar berem? Res drži vse, samo zato ker
je pač na spletu? Vse, kar je objavljeno v časopisju, je treba
sprejeti brez pomisleka? Kimali bomo temu ali onemu, samo ker zaseda
določen položaj?

Po mojem mnenju so to novodobne avtoritete, do katerih je treba imeti
zdravo distanco, ponavljam "zdravo", ne pa odklonilno ali
negativistično na celi črti. Glede "tržno uporabnih paketov veščin" pa
bi rekla, da okolje največkrat zahteva od šole prav to: po eni strani
je sicer samoumevno, da mora šola nuditi alfabetizacijo, poznavanje
znanstvenih principov ipd., po drugi pa je okolje največkrat najbolj
strah prav tiste dodatne (kritične) izobrazbe, ki bi jo šola lahko
nudila in ki plemeniti njeno naravo. Od tod kopičenje "merljivih"
vsebin in čedalje bolj okrnjene ure, namenjene filozofiji, zgodovini,
književnosti oz. tistim predmetom, kjer morda pride bolj do izraza
ravno vzgoja h kritičnosti.
Ker smo ravno pri citatih: na univerzi nas je profesor starogrške
književnosti nekoč spomnil na Aristotelovo misel, po kateri "se je
literature treba učiti, ne ker bi bila nujno potrebna za življenje,
temveč ker je preprosto lepa in je poleg tega edina dejavnost, vredna
svobodnega človeka".

Lep pozdrav,
Neva Zaghet

===

From: "Marina Luksic-Hacin" <luksic na zrc-sazu.si>
Date: Thu, 12 Jun 2014 14:35:50 +0200
Subject: vabilo

Vabimo vas, da se nam od 18. 6. 2014 do 21. 6. 2014 pridružite na
večdnevnih dogodkih, ki jih
organizirata Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
iz Ljubljane in Društvo za
razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto  ob novomeškem Tednu kultur
in zaključku projekta
Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od
naseljencev do transmigrantov.
Prireditve  bodo organizirane v Ljubljani in Novem mestu.

Marina Lukšič Hacin
predstojnica
ISIM ZRC SAZU

Program mednarodne znanstvene konference
POKLICNE MIGRACIJE IN PRISELJENSKA/MANJŠINSKA KULTURNA PRODUKCIJA
V DRŽAVAH JUGOSLOVANSKEGA PROSTORA
Petek, 20. junij 2014, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana

9.30.–9.40 Pozdravna nagovora
Janja Žitnik Serafin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Mimi Urbanc, Znanstvenoraziskovalni center SAZU

9.40–11.30 SLOVENCI V POSAMEZNIH DRŽAVAH JUGOSLOVANSKEGA PROSTORA
Moderator: Jure Gombač
Stanislav Koblar (Slovenija, BiH), Vloga kulturne produkcije pri
ohranjanju narodne in kulturne identitete – primer SKD Cankar,
Sarajevo
Filip Škiljan (Hrvaška), Slovenci u Krapinsko-zagorskoj, Varaždinskoj
i Međimurskoj županiji
Maja Đukanović in Biljana Milenković-Vuković (Srbija), Stoletna
tradicija založništva beograjskih Slovencev
Anica Sabo (Srbija), Beograjski Slovenec Zlatan Vauda: zgodovinski
pogled in sodobnost
Maja Godina Golija (Slovenija), Prazniki in praznovanja Slovencev v
Srbiji – med tradicijo in kreolizacijo

12.00–13.50 SLOVENCI V CELOTNEM JUGOSLOVANSKEM PROSTORU ZUNAJ SLOVENIJE
Moderatorka: Kristina Toplak
Aleksej Kalc (Slovenija), Perspektive preučevanja slovenskih migracij
v jugoslovanski prostor med svetovnima vojnama
Janja Žitnik Serafin (Slovenija), Dejavnosti slovenskih društev v
jugoslovanskem prostoru, povezane s književnostjo
Damir Josipovič (Slovenija), Slovenska društva v jugoslovanskem
prostoru kot neksusi »nation-buildinga« in gospodarskega uveljavljanja
Marina Lukšič Hacin (Slovenija), Izseljenstvo in
diplomatsko-konzularna predstavništva
Jure Gombač (Slovenija), Etnično podjetništvo Slovencev v drugih
državah jugoslovanskega prostora

15.20–17.10 PRIPADNIKI DRUGIH NARODOV JUGOSLOVANSKEGA PROSTORA V SLOVENIJI
Moderator: Aleksej Kalc
Lidija Arizankovska in Aneta Janeva (Makedonija), Македонскиот јазик и
Македонците во Република Словенија и нивните општествени и културни
активности (Makedonski jezik in Makedonci v Republiki Sloveniji ter
njihove družbene in kulturne dejavnosti)
Marina Perić Kaselj (Hrvaška), Hrvatska društva u Sloveniji: stanje,
mogućnosti, perspektive
Kristina Toplak (Slovenija), Multikulturnost ali malokulturnost?
Razvoj slovenske kulturne scene in vpliv priseljencev iz drugih držav
jugoslovanskega prostora
Marijanca Ajša Vižintin (Slovenija), Večjezična in večetnična
raznolikost slovenskih razredov
Aleš Bučar R. (Slovenija), Viktimizacija delavcev migrantov v Sloveniji

===

Od: Založba Litera <prodaja na zalozba-litera.org>
Datum: 12. junij 2014 11.42
Zadeva: Diskusija ob izdaji pesniške antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove

12. junij 2014 ob 20:00, Trubarjeva hiša literature v Ljubljani.
Vabimo vas na diskusijo ob izidu pesniške antologije 75 pesmi od
Dekleve do Peratove, ki sta jo pripravila Urban Vovk in Uroš Zupan.
Med letoma 1970 in 2012 smo Slovenci zamenjali dve državi in tri
valute. V tem času smo dobili še svobodo govora, kapitalizem in
strankokracijo, oblast pa se je, kot kaže, prenehala bati
družbeno-transformativne moči književnosti. Tudi po kavbojke in kavo
se nič več ne vozimo v Trst in vsakdo izmed nas ima v žepu računalnik,
bistveno zmogljivejši od tistega, s katerim je NASA vesoljsko plovilo
Voyager poslala onkraj meja našega sončnega sistema. In kako se vse to
odraža v kontekstu poezije, ki se piše in bere na Slovenskem? So bile
spremembe v polju verzov tudi tako korenite? Jih morda lahko bolje
razberemo s pomočjo antologije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki sta
jo v začetku letošnjega leta za založbo Litera pripravila pesnik Uroš
Zupan in literarni kritik Urban Vovk? Ji, tanki, kakor je, kaj manjka?
In kdo, navsezadnje, jo bo sploh bral? – To so le nekatera izmed
vprašanj, ki jih bomo pretresali v diskusiji z obema antologistoma,
Vovkom in Zupanom, ter literarnima kritikoma Alenko Jovanovski in
Petrom Kolškom, pogovor pa bo usmerjal Goran Dekleva. Razpravo bo
prekinjalo in dopolnjevalo avtorsko branje pesmi iz antologije, seveda
ne vseh 75. Pogovor bo usmerjal Goran Dekleva.