[SlovLit] Jezikoslovne knjige pri ZRC SAZU -- Re:Poslanstvo izobraževanja

[Miran gmail]

From: "Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa" <isj na zrc-sazu.si>
To: slovLit na ijs.si
Date: Wed, 11 Jun 2014 13:28:24 +0200
Subject: Vabilo

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas
vljudno vabita na
predstavitev publikacij, ki bo v sredo, 18. 6. 2014, ob 11. uri, v
Prešernovi dvorani, v pritličju
Novega trga 4.

Predstavili bomo naslednja dela:

*   Kozma Ahačič, The History of Linguistic Thought and Language Use
in the 16th Century Slovenia,
*   Jezikoslovni zapiski 19/2 (uredil Peter Weiss),
*   Franci Krevh, Marjeta Humar, Tolkalni terminološki slovar in
*   Jože Gregorič, Kostelski slovar.

===

Od: toma <tomazupa na hotmail.com>
Datum: 11. junij 2014 11.28
Zadeva: ta čudoviti citat
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004845.html)

>En lep citat, prepisan iz nekega drugega citata na forumu Humanist
>(http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-June/012049.html):
>"Intelektualci imajo eno samo plemenito nalogo, da dvomijo in učijo
>dvomiti. Izobraževanje v svojem bistvu ni namenjeno pridobivanju tržno
>uporabnih paketov veščin, ampak gre za osvobajanje od podedovanih
>predsodkov in argumentov avoritete." (Richard P.Feynman, The Value of
>Science.V: The Pleasure of Finding Things Out, Perseus Publishing,
>1999) -- mh

Spoštovani Miran!

Citat, ki ste ga napisali, me je ogorčil. Če rečete, da je čudovit,
potem bi se podenj podpisali in mu pripisali neko občo veljavnost?

Ne rečem, da ne velja za določen sektor znanosti, za razmere v
hitlerjanski Nemčiji, za znanstvene implikacije hipijskih teženj kot
Feyerabendove, Chomskyjeve ali Kuhnove ...

Dvomljenje bi naj bilo nekaj obče življenjsko uporabnega? Ali obstaja
kakšno izhodišče, iz katerega se dvomi, "nezdvomljeni" temelj?? Tudi v
tistega je treba dvomiti. Gotovo ga je sproducirala avtoriteta!

Zdaj pa k bistvu. Če izobraževanje ni namenjeno pridobivanju veščin,
potem je vajenska šola boljša izbira. To, da ni, lahko izreče samo
človek izven boja za eksistenco. Vsi pa se na nek način borimo za
KAKŠNO OD eksistenc, kajne?

ŠE DOBRO, DA NE OBSTAJA VAJENSKA ŠOLA ZA DVOMLJENJE! Med kolegi bi jih
nabrcali v zadnjico.

Praktični primeri iz današnjega življenja. Nastopi vojna in zatečeš se
v dvomljenje. Od kod boš potegnil energijo, da braniš družino in svoje
pred sovražnikom. Relativizem jih ne bo rešil! Z dvomom lahko celo
upravičiš sovražnika, še preden ti stori kaj hudega, da bo potem lahko
to storil.

Težko zboliš. Vsak dan dve leti moraš upati na izboljšanje in
"navijati" zase. (---Dvom??)

NImaš službe, imaš pa družino. Velika teža na človeku. Kaj bo koristil
dvom, ko greš na pogovor, kjer so vsi bojevito razpoloženi. Saj vem,
boste rekli, dvomiš v celotno situacijo, kar ti da neko zapušeno
sproščenost, da se dobro odrežeš. Ampak dvomljenje ne izhaja nujno iz
svobodnosti.

Skratka: saj, če dvomiš, še seksati ne moreš! Če dvomi, alpinist ne
pripleza na goro. Če dvomi, mizar ne zabije žeblja ravno. Če dvomi,
lovec ne ustreli zajca. Podjetja se najbolj otepajo dvomljivcev, ker
so špilferderberji.

Mislim, da filozofiranje mora ostati na življenjski ravni. Morda bi za
izobražence morali znani rek obrniti na glavo: Filozofiraj zato, da
lažje preživiš med tistimi, ki ne znajo filozofirati. Ne vem pa, kako
je z dvomom. Kolikor vem, tudi težki dekonstrukcionisti proti koncu
žvljenja težijo k izdelavi rigidnega teoretskega sistema in da ga
ubranijo pred nevarnimi, skeptičnimi mladiči. (Avtoriteta prej ne;
potem pa?)

Jaz več dolgo nisem skeptični mladič, sem samo človek, ki je ugotovil
brezpotenčnost humanizma v današnjem svetu in iz svojih ugotovitev ne
more in noče tržno živeti. Toliko o gornjem humanizmu, o gornji
izobrazbi pa: če izobraževanje ni potrebno za pridobivanje VEŠČIN,
potem ne vem, kaj bi še z njim. Tuhtanje ni dovolj. Na srečo pa ni
čisto tako.

Lep pozdrav, Tomaž Zupančič