[SlovLit] Slovenščina v Pekingu -- Fotke -- Slovenščina v Pragi

Sre Maj 28 06:27:14 CEST 2014

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 27 May 2014 16:19:40 +0000
Subject: Slovenščina v Pekingu

Na Univerzi za tuje študije v Pekingu od leta 2009 deluje lektorat
slovenskega jezika. Njegova ustanovitev in odprtje je posledica
dogovora med tedanjim predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom
Barossom in kitajskim političnim vrhom. Po tem dogovoru naj bi na
Kitajskem poučevali vse uradne jezike Evropske unije. Na programu Ars
smo osvetlili posebnosti poučevanja slovenščine v Pekingu. Gostja je
bila Natalija Toplišek, nekdanja vodja lektorata za slovenski jezik na
prestižni univerzi za tuje študije v Pekingu. Povezavi do oddaje:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174277495 ali
http://ars.rtvslo.si/pogovori/

===

http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri221/index.html
-- "Delicious and refreshing" (majski posnetki).

===

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 28. maj 2014 00.20
Zadeva: O dogodkih na praškem lektoratu v zadnjem mesecu
Za: silektornet <silektornet na list.arnes.si>, slovlit na ijs.si

Z majhno zamudo pošiljam informacijo, kaj slovenističnega smo v
zadnjem mesecu izven rednega študijskega programa počeli na lektoratu
slovenščine v Pragi. Prvi dogodek se je odvijal v razredu, drugi pa je
imel tam začetno in kontrolno fazo, nakar se je polno uresničil zunaj
šolskih zidov.

23. aprila je pri nas v okviru predavateljskega obiska čeških
slovenistik dvoje predavanj izvedla dr. Mojca Horvat. Predavala je o
zvrstni raznolikosti slovenščine. Poslušati nov glas, ne ves čas le
lektorjevega, je za študente vedno osvežitev; strokovnjak, ki se z
nekim področjem ukvarja sistematično in intenzivno, pa seveda
problematiko predstavi tudi verodostojneje in z več aktualnega
gradiva, kot je to mogoče pričakovati od lektorske »deklice (no, ali
pa fanta) za vse«. Predavanji sta bili zanimivi in koristni.

Če smo bili na lektoratu pri omenjenem gostovanju le hvaležni
poslušalci, pa smo pošteno zavihali rokave pri pripravi slovenskega
programa na praškem knjižnem velesejmu Svĕt knihy. Letos tu slovenska
beseda ni bila navzoča le v obliki slovenske stojnice, ki sta jo
tradicionalno pripravila JAK in eden tukajšnjih neumornih
propagatorjev slovenščine ter njene kulture, Radek Novák, ampak tudi v
dveh enournih literarnih dogodkih z avtorji, ki jih je v Prago s
pomočjo JAK-a in slovenskega veleposlaništva pripeljala novomeška
založba Goga. Svojo literaturo so prišli predstavit Maja Gal Štromar,
Slavko Pregl, Dušan Šarotar in Peter Rezman. Slednja dva sta nastopila
na dogodku, ki je bil na sejmu oglaševan kot literarna akcija našega
lektorata, branje in pripovedovanje prvih dveh pa je bilo uradno
dogodek založbe Goga. Če izvzamemo basni S. Pregla (ki jih je prevedla
ljubljanska bohemistična lektorska kolegica Jana Šnytová), smo za
prevod predstavljenih literarnih besedil poskrbeli prav na lektoratu.
Pri prevodu, ki se ga ne loti prekaljeni prevajalski maček, ampak
študent, je seveda vsaj v začetku vedno nekaj previdnega strahu, kako
se bo posrečil, a po energiji, ki so jo Karolina Hornová, Kateřina
Honsová, Eliška Bernardová, Vojtĕch Pojar, Leoš Soustružník (in Lucie
Pechová, ki je v češčino prelila predstavitvena besedila, ter
Magdalena Slezáková ki je poskrbela za prevod filmskega dokumentarca o
D. Šarotarju) vložili v prevajanje in piljenje svojih izdelkov, si
upam reči, da smo nalogo izvedli vsaj solidno. Kar se tiče žive
finalizacije projekta, pa je bilo tako kot vedno: še par minut pred
začetkom ti intenzivno sivijo lasje zaradi bojazni, da bo vse skupaj
katastrofa, ker morda ne bo nikogar, in hkrati upaš na triumf, na
koncu pa si kar zadovoljen, ker si med stalno publiko vendarle opazil
tudi kak obraz, ki se ga s prejšnjih podobnih srečanj ne spominjaš.
No, kamen na kamen palača, rozina k rozini potica. Potrpežljiv je
treba biti. In hvaležen za vsakogar, ki nam pride prisluhnit.

Na tejle povezavi si lahko ogledate nekaj utrinkov z obeh branj, kakor
jih je ujelo fotografsko oko kolegice s katedre Helene Stráníkove:

https://plus.google.com/photos/113258347981137083466/albums/6018146734250501297

Vesel sem, da je bil precejšen in opazen del zgoraj omenjene slovenske
sejemske stojnice namenjen tudi opozarjanju na obstoj in delovanje
našega lektorata. Razstavljena je bila zbirka učbenikov Centra za
slovenščino kot drugi/tuji jezik, del kulise lično urejenega prostora
pa je bila t. i. tapeta z informacijami o stoletni zgodovini
poučevanja slovenščina na praški filozofski fakulteti.

Poleg omenjenega se je z iztekom rednega predavateljskega dela
študijskega leta končal tudi festival filmov južnoslovanske in
balkanske regije, ki smo ga letos za seznanjanje s sodobno
kinematografijo tega področja in njeno popularizacijo izvedli na
Katedri za južnoslovanske in balkanistične študije. Projekcije so se
odvijale cel semester, vsak četrtek zvečer, in so veljale za izbirni
seminar. Udeležba je bila presenetljivo visoka, saj se je na »predmet«
vpisalo blizu 60 interesentov tako z naše kot tudi z nekaterih drugih
fakultet. Pri izboru dveh slovenskih filmov sem se ravnal po kriteriju
popularnosti režiserjev na svetovnih festivalih, upošteval pa sem tudi
dejstvo, da smo si v zadnjih letih precej filmov ogledali na podobnih,
a povsem slovenističnih, filmskih dogodkih (zato nekaterih uspešnic
nisem hotel ponavljati). Tokrat sta bila tako predstavljena Kozoletova
Slovenka in Cvitkovičev Odgrobadogroba. Udeleženci v teh dneh oddajajo
kratke zapise o festivalu ali posameznih projekcijah. Prav zanimivo bo
videti, kakšen bo odziv na estetiko ali tematiko obeh slovenskih
filmov.

Lep pozdrav iz Prage,
Andrej Šurla