[SlovLit] Pavle Merkù -- Razpis na Dunaju -- Istra v slovenski književnosti

[Miran gmail]

From: Helena Ana Drewry <HelenaAna.Drewry na nuk.uni-lj.si>
Date: Wed, 14 May 2014 12:27:19 +0000
Subject: NUK: Pavle Merkù: (nova razstava)

Prav lepo povabljeni na ogled razstave Pavle Merkù: Resnica v tonih,
ki jo je v razstavni dvorani pripravila dr. Alenka Bagarič, vodja
Glasbene zbirke NUK, pod oblikovno podobo pa se podpisuje arhitekt
Matej Zorec. Tokrat smo se odločili in slavnostno odprtje pripravili v
času, ko bo razstava že kar nekaj dni »poslana v svet«. Vabljeni torej
prihodnjo sredo, 21. maja 2014, ob 19. uri, tudi na slavnostno odprtje
razstave, ki bo na ogled do 12. junija 2014.

Lep pozdrav,
Helena Ana Drewry, NUK

Pavle Merkù je Tržačan. Letnik 1927. Slovenski skladatelj. Publicist.
Esejist. Zbiratelj in preučevalec ljudskega izročila Slovencev v
Italiji. Slovenist, dialektolog in raziskovalec jezika. Iskatelj
resnice. Sporočevalec resnice s toni in z besedami. V glasbenih delih
zgoščen in izčiščen.
V kritikah oster in pronicljiv. V kulturni publicistiki zavzet in
neomajen. V raziskavah temeljit in poglobljen. V pismih prijatelju
iskren in duhovit.
Najprej je postal skladatelj in do zadnje dokončane skladbe za otroški
zbor pred desetimi leti je ustvaril znatno število inštrumentalnih in
vokalnih skladb. Morda še enkrat toliko jih je začel, odložil in
nikoli dokončal, mnoge strani je zavrgel, nekatere dovršene skladbe je
sam zapisal večnemu molku. Ne mara jih preštevati.

[...] Radovednost ga je vodila od raziskave do raziskave, raziskovalna
strast v srž problema, sistematičnost v zbiranje podatkov, praktičnost
do objave številnih člankov in monografij. »Slavistično garanje mi
daje vedno lepa zadoščenja. Končujem za radio niz oddaj o priimkih, …,
pripravljam nov letni niz tedenskih oddaj o krajevnih imenih, …
pripravljam tersko toponomastiko ... . Lušno delo! Pa tudi komponiram.
… Trenutno se omejujem na zborovske skladbe, ki jih lahko v glavnem
pišem pri mizi in le malo kon troliram pri klavirju.« (Trst, 18. 12.
1980)

Vmes so se oglašala trpka spoznanja: »Uklet sem v vsakdanje spone, ki
mi ne dovoljujejo ne dihati ne upati. Vedno češče moram
»reprezentirati«, »držati govore«, »razlagati«, »učiti«. In čedalje
manj me to zanima in veseli. Če me kaj še veseli, je zgolj izpričevati
in kvečjemu še scati proti vetru. Iz inercije. Iz hvaležnosti danemu.
Pa nič več. Jezi me, ko me ne priznajo za starega. Naša civilizacija
ne priznava več starosti, vse mora biti etiketirano kot mlado, da ima
pravico do sonca in zraka in življenja. Jaz pa sem star, ker vem, ker
poznam, ker razumem.« (Trst, 28. 7. 1981) [...]

Za oddaje slovenskega radijskega programa v Trstu je leta 1966 začel
snemati v Benečiji. Nabiralno delo je preraslo v sistematično zbiranje
ljudskega izročila Slovencev v Italiji in raziskovanje zgodovine
jezika. Množile so se tudi zborovske priredbe ljudskih pesmi, ki naj
bi prinašale ljudsko pesem s slovenskega zahoda v koncertne dvorane.
»Včeraj je bil …  tradicionalni božični koncert: zdru ženi cerkveni
pevski zbori so peli tudi Ore ti trji krajaue, in to kar v
rezijanščini. Štejem si v zaslugo, da sem Tržačane prisilil, da so
peli v rezijanščini, in kakih 1000 do 2000 ljudi (to je tisoči del
slovenskega naroda), da so to poslušali.« (Trst, 11. 1. 1971) Ljudske
melodije je obdeloval tudi v inštrumentalnih skladbah. Z delom je
preganjal nezadovoljstvo: »Jeza se oglaša vsak dan, vsako uro,
venomer. Jeza na družbo, sredi katere moramo crkavati, jeza na srenjo,
sredi katere živim, jeza zaradi naše kulture in naših kulturnikov,
jeza zaradi naših časnikov, jeza zaradi nezmožnosti in nezmogljivosti,
jeza zaradi jeze. In še jeza zaradi domačih potic.« (Trst, 11. 11.
1971)

Ustvarjal je s premislekom: »In venomer ugotavljam, kako sem mnogo
bolj zadovoljen, če napišem malo, a utegnem vsako stvarco premisliti,
kakor če bi pisal veliko in z večjo ihto. Koristi mi tudi čas, ko ne
morem delati: dejansko delam stalno, stalno obračam probleme v
možganih in ušesih. In stvari zorijo temeljiteje. Noben čas ni
dejansko zgubljen.« (Trst, 17. 12. 1971)

Libreto v kupu pošte ob začetku leta 1975 je napovedal operno leto. Po
dolgoletnem spogledovanju z opero se je Kačji pastir zgodil zelo
hitro: »Tako opero skup spravit v 16 mesecih od prve note do zadnjega
takta partiture, to je podjetje, da še sam nisem dosti verjel vanj in
to spričo moje običajne počasnosti pri takem delu. … Pomagala mi je
predvsem obsedenost, v katero so me spravili Svetlanin čudovit
libreto, moja želja in volja, to stvar čim hitreje in čim lepše
izpeljati, in končno dejstvo, da … je gledališče predstavo
anticipiralo od marca 1977 na november 1976.«

===

Od: Elizabeta M. Jenko <elizabeta.jenko na univie.ac.at>
Datum: 14. maj 2014 19:05
Zadeva: dunaj

Dragi vsi, posiljam razpis za gostojuco profesuro na Dunaju. Povejte naprej!

https://univis.univie.ac.at/ausschreibungstellensuche/flow/bew_ausschreibung-flow?_flowExecutionKey=_c80DFE53D-9610-8ECA-5EF5-CB060A3D84E5_k494A4FFB-3A09-D8AB-465C-E58EB5087D33&tid=48178.28

Ali pod jobcenter.univie.ac.at Stevilka 4899.

Lep pozdrav, Mojca

===

V soboto 17. 5. 2014 bo ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete UL
v Ljubljani (Aškerčeva 2) Vladka Tucovič zagovarjala doktorsko
disertacijo z naslovom Istra v sodobni slovenski književnosti.
Vabljeni.