[SlovLit] Slovenščina ima dolg jezik -- Breda Smolnikar

[Miran gmail]

From: Petra Jordan <jordan.petra na gmail.com>
To: SlovLit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 14 Apr 2014 09:25:48 +0200
Subject: tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik

Spoštovani,

zaključuje se drugo državno tekmovanje iz slovenščine Slovenščina ima
dolg jezik, Književnost na filmu, ki ga organizira Slavistično društvo
Slovenije, sekcija Znanost mladini. V petek, 18. aprila, bomo v
Kinodvoru v Ljubljani tekmovalnim skupinam podelili srebrna in zlata
priznanja ter priznanja za prva mesta v kategorijah in za posebne
dosežke ter si ogledali najkakovostnejše filme, ki so jih učenci in
dijaki posneli po literarnih predlogah.

Prireditev se bo začela ob 13. uri in zaključila ob 15. uri. Vljudno vabljeni.

Slavistično društvo Slovenije

===

Od: Breda Smolnikar <smolnikar.breda na amis.net>
Datum: 14. april 2014 01:04
Zadeva: Javno pismo slovenski javnosti ob evropski osvoboditvi knjige
Brede Smolnikar »Ko se tam gori olistajo breze«

Spoštovani!  Pošiljam Vam Javno pismo slovenski javnosti ob evropski
osvoboditvi knjige Breda Smolnikar Ko se tam gori olistajo breze in
Vas prosim, da ga objavite v slov-litu! Hvala za razumevanje in
objavo!  Z lepimi pozdravi!

Breda Smolnikar

[O primeru Smolnikar se je na SlovLitu pisalo 9. 4. 2002
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000418.html), 12. 12.
2005, 8. 6. -- 2. 7. 2006, 16.--17. 4. 2007, 26. 6. 2007, 2. 12. 2008
itd., gl. arhiv http://641.gvs.arnes.si/Slovlit_arhiv_2000-2013.txt ;
gl. tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko_se_tam_gori_olistajo_breze
-- mh]

---

Slovenski kulturni javnosti sporočam, da je po petnajstih letih na
evropskem sodišču za človekove pravice (European Court of Human
Rights, Strassburg) končan proces proti meni in moji pripovedki »Ko se
tam gori olistajo breze« in da je ta moja pripovedka tudi v evropskem
prostoru osvobojena, ob njej pa prav gotovo vsem drugim evropskim
umetnikom, ne samo slovenskim, utrjena pot svobodnega in mirnega
ustvarjanja.

Sodni proces proti moji knjigi, ki je ob slovenski okrožni sodnici
Metodi Orehar Ivanc postal zaprt za javnost, je bil po njeni sodbi
obsojen na skoraj 45-milijonsko tolarsko kazen za en najdeni izvod
prepovedane knjige (pri dveh najdenih knjigah bi se znesek podvojil,
pri treh potrojil itd)). V sodbi je bil zahtevan umik knjige s
tržišča, nasprotnice pa so se smele usesti na celotno moje premoženje
in mi trgati mesečne prejemke do zajamčene plače. Tej sodbi je
soglasno pritegnil senat višjih sodnikov svetnikov Višjega sodišča RS,
Mare Breznik kot predsednice ter Franca Zavašnika in Petra Lubeja kot
članov Višjega sodišča.

Ustavno sodišče RS je leta 2007 po osmih letih soglasno osvobodilo
knjigo in ustavilo proces.

Pred dnevi pa je iz Evrope prišla sodba, da me je Evropsko sodišče za
človekove pravice v Strassburgu, kamor se je družina Nakrst (s prvo
zapisano tožnico Marto Jelševar iz Domžal) pritožila, oprostilo. Zdaj
se knjiga »Ko se tam gori olistajo breze« lahko svobodno čita in
prevaja po celi Evropi. Moja junakinja Rozina odslej po petnajstih
letih sodnega preganjanja svobodno in pokončno hodi, se ruva in
pretepava z nasilnimi grškimi mornarji, v Ameriki v času prohibicije
kuha šnopc in ga prodaja, med vojno v Sloveniji rešuje partizanko iz
nemških krempljev in se brez skrbi, ne da bi ji kdo to smel
preprečevati, kakor v nebesih tako na zemlji, kot samo ona zna, ljubi
s svojim možem Brinovcem.

Ob koncu procesa se zahvaljujem številnim slovenskim in mednarodnim
organizacijam, kulturnikom in novinarjem, ki so mi v teh letih stali
ob strani in javno vodili boj za svobodo katerega koli umetnika, ne
samo neke pisateljice. Naj ne pozabim zahvale vsem drugim ljudem, ki
so, enako kot najzahtevnejši bralci, vzljubili mojo junakinjo in mi ne
glede na vse obsodbe to ves čas tudi pripovedovali.

Breda Smolnikar