[SlovLit] Trgovski dom v Gorici po skoraj stoletju spet slovenski! Se bomo kaj naučili iz takratnega zanosa, pravega domoljubja in dela v dobro skupnosti?!?

[Zoran Božič]

      Trgovski dom - velikonočni piruh

      >Soča< 11. aprila 1903: >Znana je davna želja goriških Slovencev, da
bi imeli kje na lepem kraju solnčne Gorice dostojno središče, shajališče,
svoj - Narodni dom. Bili so že predlogi za podobno društvo, kakor v
Ljubljani, za gradnjo take palače, ki bi bila Slovencem v ponos. Ne cenijo
nas domači Lahi, ako vidijo, da se beraški potikamo po beznicah, da za svoja
društva moramo prosjačiti prostore pri Lahih . Dokler se ne moremo
>postaviti< tako, da se moremo ponosno pokazati pred vsem svetom, nismo -
nič, nismo vredni ponosnega slovenskega imena itd. Take in enake misli so
nam često rojile po glavi. 
      Ali goriški Slovenci smo bili praktični ljudje. Nismo beračili nikjer,
ne doma ne drugod, marveč postavili smo se na praktično stališče: nabirajmo
si kapital po naravni poti združevanja, in Narodni dom pride sam po sebi. Ko
smo snovali Trgovsko-obrtno zadrugo, smo že imeli skrivno upanje, da
postavimo tudi Narodni dom. In to se je zgodilo še prej, nego smo se
nadejali. 
      To leto je bila šele petletnica te naše vrle zadruge, končan je bil
šele prvi odsek (osnova Zadruge so petletni odseki), a že je bil zaključek
računov sijajen. Polagoma so rastli že štirje nadaljnji odseki, vsako leto
bo zaključen nov petletni odsek, brez dvoma tudi z jako ugodnimi uspehi. Na
tako delovanje smo se mogli zanesti, smo mogli že zidati goriškim Slovencem
- Trgovski dom. Zato smo že več časa delali najlepše načrte. Shajali smo se
dr. Tuma, dr. Gruntar, Franc Kocjančič, mladi Rudolf Konjedic, prof. Ferd.
Seidl, svetnik Fran Plohl, veleposlanik Anton Pečenko, seveda Gabršček z
njimi, in črtali smo vsak po svoje načrte za bodoči Trgovski dom. In ko se
nam je posrečilo, da smo za 52.000 K kupili s posredovanjem Antona Pečenka
najlepše stavbišče v Gorici: prazen trikot poleg Ljudskega vrta v Verdijevi
ulici, tedaj smo imeli načrt za bodočo palačo kmalu gotov. V principu smo
bili za to, da bodi to palača, dostojna goriških Slovencev, v kateri bo
imela Zadruga dostojne prostore, poleg nje pa Čitalnica, Podporno društvo,
Sokol itd. 
      Prevzel sem nalogo, da za napravo načrta pridobim rojaka prof. dr.
Maksa Fabianija, profesorja na dunajski visoki šoli, in nekega dne sem ga
poiskal v njegovem ateljeju v sedanji Argentinierstrasse na Dunaju. Tam sem
našel tudi inž. Josipa Costaperaria, ki je pozneje Trgovski dom zgradil po
načrtih Fabianijevih. 
      Laški listi so objavili o tej stavbi vesti, ki so Slovencem le v
ponos. Ker so torej že laški listi izdajali vesti o tej >veliki palači<,
potrjujemo to vest tudi mi ter jo pošiljamo v svet med - velikonočnimi
piruhi, ki gotovo razvesele vsako rodoljubno srce. - S to palačo prične nova
doba, slavna doba za preznamenito našo >Trgovsko-obrtno zadrugo<.
      Laški listi so objavili še drugo pretresujočo vest, namreč, da je neka
slovenska družba kupila hotel >Pri zlatem jelenu< s staroznano pivarno
>Eiskeller< vred. - Nimamo vzroka, da bi ta piruh zamolčali. Res je torej,
da je konsorcij rodoljubov kupil vse one prostore, kjer nastane polagoma
hotel po modernih zahtevah. Danes je ondi 31 sob za tujce, poleg raznih
prostorov pa je največji salon v Gorici in v poletnem času najbolj obiskovan
vrt. Gotovo bodo naši rojaki poslej še raje tja zahajali. Končno naj povemo
še, da >Goriška ljudska posojilnica< dozida svoji glavni hiši v Gosposki
ulici še drugo nadstropje po načrtih prof. Maksa Fabianija, da bo i ta
stavba v ponos goriških Slovencev in kras goriškemu mestu.
      
      Andrej Gabršček, Goriški Slovenci II,  str. 123-124
      
      Trgovski dom - dograjen

      >Soča< 24. decembra 1904 je naznanila z debelimi črkami, da
>Trgovsko-obrtna zbornica< obratuje od tega dne v lastnih prostorih v
Trgovskem domu.
      Svoje urade je imela na celem vogalu prvega nadstropja. Poleg velike
čakalnice je bila soba za ravnateljstvo in potem za uradne prostore, kjer je
bilo poskrbljeno tudi za delovanje v največjem obsegu. Trgovski dom je imel
centralno kurjavo po sistemu firme Kelling na Dunaju, oder v dvorani je bil
izdelan po vzgledu monakovskega (Princ Regent Theater) s čarobno
razsvetljavo, ki je v tistih časih niti večja gledališča še niso imela.
      Kakor znano, je bil Trgovski dom zgrajen po načrtih našega rojaka dr.
Maksa Fabianija, prof. na dunajski tehniški visoki šoli, in pod osebnim
vodstvom njegovega sotrudnika ing. Josipa Costaperaria. Vsa gradbena dela je
izvršila domača tvrdka bratov Mozetič v Gorici, mizarska dela >Mizarska
zadruga< v Solkanu, vsa ključarska dela goriška domača tvrdka Alojzija
Živica, vsa steklarska dela trgovec Anton Koren itd., sploh vsa dela so bila
izvršena na enem najlepših prostorov, ki si jih je bilo mogoče le misliti,
ki smo ga pridobili po srečnem naključju s pomočjo veletržca in
veleposlanika Antona Pečenka, člana načelstva Trgov.-obrtne zadruge in
sodelavca v raznih naših društvih. On je bil Trgovskemu domu prvi sosed. Na
tihem je kupil stavbišče od eminentno italijanskega gospodarja, tako da ga
je Trgov.-obrtna zadruga kupila šele od Antona Pečenka. Žrtvovali smo dvojne
stroške, da smo mogli postaviti svoj dični Trgovski dom v najlepši ulici in
tik Ljudskega vrta, kjer je bil vedno najvažnejši del goriškega družabnega
življenja. S tem našim narodnim domom se je pričelo v Gorici novo in živahno
društveno in socialno življenje, ki je povzdignilo sloves slov. imena med
drugorodci, med goriškimi Slovenci pa povzdignilo narodni ponos in zavest
lastne moči ter vzbudilo novega poguma za nadaljnje napredovanje.
      
Andrej Gabršček, Goriški Slovenci II,  str. 167