[SlovLit] Repozitorij na obzorju -- Re:Janez Rotar

[Miran gmail]

Od: Arhiv podatkov <arhiv.podatkov na fdv.uni-lj.si>
Datum: 13. november 2013 07:33
Zadeva: Akcijski načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do
raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstvi

Obveščamo vas, da smo na spletni strani ADP objavili končno različico
predloga Akcijskega načrta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do
raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstvi:

http://www.adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odpp10_akcijski_nacrt/

Akcijski načrt je zaključni rezultat projekta CRP Odprti podatki, ki
sta ga financirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter
ARRS. Zahvaljujemo se vam, da ste s svojimi pripombami, komentarji in
predlogi prispevali k izboljšanju dokumenta. Prav tako se zahvaljujemo
vsem, ki ste sodelovali v intervjujih in na delavnicah ter tako
prispevali k razumevanju raznolikosti raziskovalnih področij in stanja
na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji.  Hkrati vas vabimo, da
si dokument še enkrat ogledate in ga delite z drugimi v raziskovalni
skupnosti.  Vsak konec je tudi nov začetek. Nadejamo se bodočega še
bolj zavzetega sodelovanja pri izgradnji okolja odprtega dostopa do
raziskovalnih podatkov!

Janez Štebe

===

Od: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Datum: 13. november 2013 15:00
Zadeva: pravkar končana Žalna seja za profesorjem Janezom Rotarjem

V Modri sobi FF smo se 13. 11. 2013 zbrali člani družine, kolegi,
prijatelji in študentje, da bi počastili spomin na 16. oktobra
preminulega profesorja Janeza Rotarja, uglednega slavista in
slovenista, od 1956 do 1997 asistenta in profesorja na Oddelku za
slovanske jezike in književnosti, cenjenega znanstvenika in avtorja
številnih knjig (14) in študij (nad 200), pisatelja, urednika,
predstojnika Oddelka in enega izmed ustanoviteljev akademskega študija
južnoslovanskih jezikov in književnosti na FF UL leta 1972. O njem,
njegovem življenju in delu so spregovorili predstojnik Oddelka za
slavistiko dr. Nikolaj Jež, dekanja FF dr. Branka Kalenić Ramšak,
njegovi kolegici dr. Božena Orožen in dr. Aleksandra Derganc, nekdanji
študent, slavist in pisatelj Andrij Hevka, njegova študentka,
doktorandka in nato kolegica dr. Djurdja Strsoglavec, in dr. Vladimir
Osolnik, ki je prebral tudi sožalno pismo dolgoletnega prijatelja in
kolega dr. Dragija Stefanija iz Ohrida. S spoštovanjem in hvaležnostjo
so se prisotni spominjali njegove predane predavateljske dejavnosti,
izredne znanstvene kompetence, strokovnih spodbud in prijazne,
človeške pomoči, ki jo je profesor Rotar namenjal svojim sogovornikom
in sotrudnikom.

Prilagam nekaj besed iz pisma profesorja Stefanije in besede
spoštovanja Andrija Hevke.

---

Z Janezom Rotarjem sem se seznanil spomladi leta 1967, ko sem delal
kot makedonski lektor na Pedagoški akademiji v Mariboru. Vsi
profesorji smo bili v eni sobi, za dolgo mizo, in vsak je imel svoj
stol in predal. Tako smo se vsi poznali. Z Janezom Rotarjem pa je bilo
poznanstvo močnejše. Ker sem bil vsako sredo v Mariboru, sem bil
večkrat povabljen na njegov dom. Ta znajomost se je nadaljevala tudi
potem, ko je prišel v Ljubljano. Predaval je kot profesor Pedagoške
akademije v Ljubljani v Novem Mestu in Novi Gorici. Po več letih je
bil na predlog prof. Emila Štamparja in s soglasjem članov katedrske
skupine Janka Jurančiča, Vatroslava Kalenića in mojem sprejet na
Katedro. Sodelovanje med nama je bilo dobro in odkrito. Njegova
zasluga je bila, da je bila sprejeta nekonfliktna rešitev: ob Katedri
za književnosti srbohrvaškega/hrvaškosrbskega jezikovnega izraza in ob
Katedri za srbohrvaški/hrvaškosrbski jezik je bila ustanovljena
Katedra za makedonski jezik in književnost.

Janez Rotar je bil humanist. Delal je zunaj Slovenije, dolgo časa v
Zadru, in pisal je z velikim razumevanjem, na primer o Meši Selimoviću
ali Miroslavu Krleži, kot eden najboljših poznavalcev jugoslovanskih
književnosti, in o drugih pomembnih avtorjih.

Vemo, da je smrt neizogibna ... In z grenkobo se spominjamo, da je vsaka
smrt prezgodnja. Slava profesorju Rotarju.

---

Ni minilo veliko časa od takrat, ko sva se zadnjič videla in
pogovarjala. Na skupno pobudo in željo sva zadnja leta z dr.
Osolnikom, profesorjevim naslednikom na Filozofski fakulteti, imela
navado, da najinega velikega profesorja in prijatelja vsaj enkrat na
leto obiščeva. Takšna srečanja so bila za naju zares nekaj
dragocenega. [...] Na najino veliko žalost tega v prihodnosti ne bova
mogla več. [...] Spominjali se bomo vseh njegovih dobronamernih
nasvetov in tega, kako nas je pokojni profesor imel resnično rad ... Bil
je hkrati skromen, pošten in dober človek, kakšne redkokdaj srečujemo.
Ko sem ga prvič videl in spoznal, sem začutil do njega veliko in
globoko spoštovanje. Takoj se je videlo, da gre za resnega in
odgovornega človeka. [...] Večna mu slava i pamjat!