[SlovLit] Koprski pogovori o branju -- Praški slovenski oktober

[Miran gmail]

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 28 Oct 2013 19:34:30 +0100
Subject: V Kopru spet Pogovori o branju

V kavarni Gledališča Koper se je v torek, 22. oktobra 2013, pričel nov
niz Pogovorov o branju, ki ga v sodelovanju s koprskim gledališčem
pripravljata Slavistično društvo Koper in Kulturni klub, vodi pa
slavistka Jasna Čebron.

Njen prvi sogovornik je bil Koprčan, pesnik in jadralec Karlo Hmeljak,
absolvent koprske Fakultete za humanistične študije in letošnji
dobitnik Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko preteklega
leta. Prejel jo je za svojo drugo pesniško zbirko z neobičajnim
naslovom Krčrk (LUD Literatura, 2012), ki je besedna igra, skrčenje
besed krč črk. Knjigo je posvetil boju za ohranitev čitalnice
Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Poezija
v tokratni pesniški zbirki sopostavlja besede in ugotavlja, kako
nenatančen in večpomenski hkrati je lahko jezik: že naslov prvega
cikla Proti sebi lahko pomeni nasprotje ali približevanje. Hmeljak se
medbesedilno navezuje na slovenske in tuje pesniške predhodnike, kot
so: Tomaž Šalamun, Miklavž Komelj, Jure Detela, Fernardo Pessoa, Cesar
Vallejo in Michel Houellebecq. V pogovoru je za svoj pesniški razvoj
in nastanek druge zbirke izpostavil pomen pesniškega festivala Mlade
rime in literarne revije Idiot, katere član uredniškega odbora je
postal. Soustvarjalci revije so bili tudi gostje koprskega pesniškega
festivala 3P, ki ga Hmeljak vsako leto za Prešernov dan vodi v
Kulturno-izobraževalnem društvu Pina v Kopru.

Gost novembrskega Pogovora o branju, 26. 11. 2013, ob 19.00 bo pesnik
Marko Matičetov. Več o tem večeru:
http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&item=85&id=2633

===

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 28. oktober 2013 18:50
Zadeva: Praški slovenski oktober

Da je Praga zlata, je nekako splošno znano, zakaj njeno ime tako hitro
povežemo s tem pridevnikom, pa že malce manj. Zaradi zlate krone na
strehi Narodnega gledališča in okrasja na nekaterih drugih pomembnih
stavbah? Ali morda zaradi alkimistov, katerih sledi iščejo množice
turistov v skromnih hišicah Zlate uličice? O obojem najdemo nekaj
duhovitih odstavkov tudi v imenitnem romanu »Popkorn« Andreja E.
Skubica (pred dvema letoma smo oba, tako avtorja kot roman, spoznavali
na enem izmed lektoratovih literarnih večerov), a letos se – najbrž
bolj kot v zadnjih nekaj letih – zdi, da ji to žlahtno oznako
podeljuje tudi jesensko navdahnjena mati narava.

V okviru svojih sposobnosti in znanja, vsekakor pa z dobrimi nameni in
zanesenjaško, smo se trudili praško jesen dodatno pozlatiti tudi
tukajšnji slovenisti. Za nami sta dve akciji, pod kateri se lahko
sopodpišemo.

Začetek študijskega leta je tokrat sovpadel z Dnevi slovenske kulture,
prvim projektom Slovenskega društva Jožeta Plečnika, ki je bilo
ustanovljeno spomladi letos. Za (prav danes zapirajočo se razstavo) v
Chvalskem zamku, gradu oz. trdnjavi v praškem predelu Gornje
Počernice, katere najatraktivnejši del so bile nedvomno čipkarske
umetnine žirovskih klekljaric, smo trije tukajšnji pedagogi (poleg
trenutnega lektorja še prof. za literarno zgodovino doc. Alenka
Jensterle-Doležal in prejšnja dolgoletna lektorica doc. Jasna
Honzak-Jahič) pripravili okvirni pregled osebnosti in pomembnejših
publikacij, ki so oblikovale utrip tukajšnjega lektorata skozi 99 let
njegovega dosedanjega obstoja, ter literarnoprevodnih dosežkov zadnjih
generacij njegovih obiskovalcev. Profesorica Jensterle-Doležalova je
kot pesnica nastopila tudi na večeru v Pragi živečih slovenskih
literarnih in dramskih umetnikov, ki je tridnevno prireditev
zaključil.

Dnevi slovenske kulture so sicer obsegali tudi večer
geografsko-turistične predstavitve Slovenije, ki ga je izvedel
rojevajoči se »Slovenija center Praga«, in orgelski koncert Slovenke
Veronike Kohoutove na edinih slovenskih (!) orglah v Pragi, ki se
nahajajo prav v gornjepočerniški cerkvi. Na razstavi, ki sem jo omenil
v začetku, sta se poleg gostij iz Žirov (ki jih je v Prago pripeljala
duša slovenskega društva in učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine
za tukajšnje slovenske otroke, ga. Helena Poche) ter lektorata
predstavili še slikarka Katarina Vladimirov Young in arhitektka ter
oblikovalka (in pesnica) Ajda Balderman Plesnik, zelo lepo fotografsko
razstavo s slovenskimi motivi pa so pripeljali kolegi z lektorata v
Brnu. Literarno-gledališki večer v počerniškem gledališču so poleg
kolegice Alenke in Ajde sooblikovali Ingrid Vostrá, češka igralka
Vladislava Kužilková (z branjem prevodov njihovih pesmi), Nataša
Burger,  Andraž Polič, režiserka  Marjetka Kϋrner Kalous in sijajni
moderator, slovenist Radek Novák. Z odličnim reklamnim filmom je bilo
še enkrat opozorjeno tudi na zadnjo češko (pravzaprav dvojezično)
antologijo slovenske poezije, »S petdesetimi glasovi govorim«, ki sta
jo lani pripravila, prevedla in izdala Peter Kuhar in Lenka Daňhelová.

Drugi oktobrski slovenski in slovenistični dogodek pa je bilo
gostovanje izvrstne pravljičarke in pripovedovalke Anje Štefan. V
Pragi (kamor je prišla iz Brna, od koder je o odlično obiskanem večeru
že poročala kolegica Mateja Kosi) smo njen obisk izkoristili za kar
dva nastopa, ki smo ju izvedli kar v (zelo čedni) učilnici šole, kjer
sicer enkrat tedensko poteka dopolnilni pouk slovenščine: najprej je s
pravljicami dobro uro razveseljevala otroke in njihove mamice, nato pa
prav toliko časa še skupino t.i. odraslih, ki nam je malo natančneje
predstavila svojo raziskovalno dejavnost, natrosila kup zanimivih
informacij o ljudskih pripovedovalcih in zbirateljih ljudskega
slovstva ter vse skupaj slikovito prepletla z nekaj pravljicami in
pripovedkami.

Pri obeh dogodkih je seveda sodelovalo tudi slovensko veleposlaništvo,
izvedbo gostovanja gospe Štefanove pa je pomagal izpeljati tudi Center
za slovenščino, ki mi je dovolil v ta namen uporabiti del sredstev,
sicer namenjenih enemu projektu, ki ga letos nismo uspeli izvesti.

Vsaj omeniti velja tudi dva praška jesenska slovenska tiska (čeprav
pri njiju lektorat ni neposredno sodeloval). Septembra je izšla
slovenski literaturi posvečena številka literarnega »obtednika« Tvar,
v kateri je mogoče mdr. prebrati Radkov intervju z Borisom Pahorjem,
ki je nastal ob pisateljevem lanskem obisku, pogovor z Josipom
Ostijem, poezijo Barbare Korun, prozo Milana Dekleve, razmišljanje
Damjana Prelovška o Plečniku in današnji slovenski arhitekturi, esej
»Dvajset let pozneje« Aleša Debeljaka in predstavitev slovenske
kulturne politike izpod peresa Aleša Kozárja. Čisto svež pa je še
prevod že tretje knjige Evalda Flisarja, romana »Čarovnikov vajenec«,
ki  ga je – tako kot že prej tudi »Veliko žival samote« in »Zgodbe s
poti« – prevedel nekdanji študent Kamil Valšík.

Oktober je bil torej v Pragi pester in prijeten, podoben pa bi moral
biti tudi november. Večer po martinovem pričakujemo v 'slovenskemu
lektoratu prijazni' Literarni kavarni Řetĕzová »Že spet obisk« Andreja
Rozmana Roze – kot prevajalka sodeluje nekdanja študentka, dr. Hana
Mžourková, kot sonastopajoči pa tule že večkrat pohvaljeni Radek
Novák, medtem ko je lektorat (le) soorganizator. Cel mesec, s
podaljškom v začetek decembra, pa bo v kinotečnem kinu Ponrepo
potekala prva velika mednarodna retrospektiva filmov Františka Čapa –
s katero imata kot prevajalki kar nekaj filmov polne roke dela tudi
sveža slovenistična magistra Magdalena Slezáková in letošnja
diplomantka Eliška Bernardová.

Lep pozdrav iz Prage,
Andrej Šurla