[SlovLit] Jezikovna politika -- Kresnik 2013 -- Iz Tübingena

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Pon Jun 24 17:51:43 CEST 2013


Od: Simon Krek <simon.krek na guest.arnes.si>
Datum: 24. junij 2013 09:18
Zadeva: [SDJT-L] Javna predstavitev mnenj o Predlogu resolucije o
nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018

V sredo, 26. 6. 2013, se bo ob 10. uri, v veliki dvorani Državnega
zbora, začela Javna predstavitev mnenj o Predlogu resolucije o
nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Več na povezavi:
http://goo.gl/a7c2M

LP Simon

===

Od: Motnikar Vlado <Vlado.Motnikar na rtvslo.si>
Datum: 24. junij 2013 11:11
Zadeva: Pogovor o romanu

Kresnik je za nami, pogovor o sodobnem slovenskem romanu  [Miran
Hladnik, Urban Vovk, Ana Geršak] pa bo objavljen v sredo, 26. jun., ob
14.05 na III. programu Radia Slovenija.

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 24. junij 2013 15:19
Zadeva: Iz Tübingena v München - predavanje in film o Ivani Kobilci za
dan državnosti

V petek, 21. junija 2013, je predsednik Bavarsko-slovenskega društva v
Nemčiji Marjan Kumer organiziral slovenski kulturni večer in
praznovanje slovenskega državnega praznika v Münchnu. Dogajanje je
bilo v prostorih Slovenske katoliške župnije na Leibigstr. 10 v
predelu Lehel, navzoče je najprej pozdravil slovenski župnik Janez
Pucelj. Marjan Kumer je v uvodnem nagovoru obudil spomin na dogajanje
v letu 1991, ko je nastala samostojna država Slovenija. Osrednji
dogodek je bilo moje predavanje o slovenski slikarki Ivani Kobilci, ki
mu je sledil ogled dokumentarnega filma (z nemškimi podnapisi) o njej.
Nastal je v sklopu projekta Svetovni dnevi dokumentarnega filma, za
katerega so študenti slovenščine na slovenskem lektoratu na Univerzi v
Tübingenu pod mojim mentorstvom prevedli podnaslove v nemščino.

Osvetlila sem vlogo Münchna v razvoju slovenskega slikarstva, tako
sredi 19. stoletja, ko so v München z Dunaja zaradi umetniškemu
ustvarjanju naklonjene družbene klime prišli prvi slovenski slikarji,
npr. Anton Karinger in Marko Pernhart, in zlasti v času po 1880, ko je
v Münchnu delovala mlajša generacija slovenskih realističnih slikarjev
Anton Ažbe, Ferdo Vesel, Jožef Petkovšek in Ivana Kobilca. Slednja je
imela med vsemi najtežjo pot, saj kot ženska zaradi nepopolne
izobrazbe ni mogla študirati na akademiji, ampak si je sedem let
nabirala slikarsko znanje v privatni šoli realističnega slikarja
Aloisa Erdtelta. Njena zgodnja dela odsevajo značilnost münchenskega
ateljejskega slikarstva, slikana so v temnih, rjavih odtenkih, le
pasteli so svetli in rožnati. Kasneje pa je pod vplivom münchenske
moderne - Fritza von Uhdeja - začela eksperimentirati, njena dela
postanejo svetlejša in kažejo značilnosti plenerističnega slikarstva
(Poletje, Likarice). Ob koncu 19. stoletja je bil München eden
najpomembnejših evropskih kulturnih centrov, za slovenske slikarje je
to mesto predstavljalo vmesno postajo na poti do Pariza (npr. za
Petkovška). Tudi Ivana Kobilca se je l. 1891 preselila v Pariz, kje je
nastala ena njenih najbolj modernih slik Otroci v travi, ki s svojo
dinamiko in igro svetlobe in senc že napoveduje začetek
impresionističnega slikarstva v Sloveniji. Predstavila sem tudi manj
znano področje Kobilčinega ustvarjanja, in sicer ilustracije za Pesmi
Simona Jenka, ki so izšle v izdaji Otona Fischerja in v priredbi Atona
Funtka leta 1896. Gre za naslovni Jenkov portret in osem ilustracij k
pesmim Zimski večer, Obujenke l, Pred durmi, Mati, Molitev, Slovo,
Pobratimija, Na Sorškem polji. V Ljubljanskem zvonu je Vladimir Levec
sicer priznal dovršenost risarske tehnike, a dodal, da slikarka "ni
pogodila pesnikove ideje". Ob reprodukcijah ilustracij so poslušalci
lahko sami presodili, koliko drži kritikova sodba.

Predavanje in film so poslušalci nagradili z dolgim aplavzom,
diskusija med slovenskimi in nemškimi intelektualci v
Bavarsko-slovenskem društvu se je ob kozarčku slovenskega vina in
potici nadaljevala še dolgo v večer. Marjan Kumer je dogodek sam v
celoti finančno podprl, kar je ob nesodelovanju pristojnih slovenskih
inštitucij v Münchnu vredno še posebnega priznanja in  pohvale.

Kaj je moč človeška,
Kaj so njena dela?

In življenje naše,
ki tak hitro teče,
ál so same sanje?
-- Sanje -- jek mi reče.
(Simon Jenko, Obrazi, VII)

Lep pozdrav iz Tübingena,
Irma Kern


Dodatne informacije o seznamu SlovLit