[SlovLit] Trst -- Koper -- Re: Zdravljica

[Miran gmail]

Od: Rada Lečič <rada.lecic na telemach.net>
Datum: 12. maj 2013 10:47
Zadeva: Trst

V sredo, 15. maja, ob 10. uri bo v Tržaški knjigarni (ulica San
Francesco 20 v Trstu) predstavitev knjige tržaškega pisatelja Maura
Covacicha Trst, obrnjen na glavo (petnajst sprehodov po mestu vetra),
ki je svojevrsten literaren in osebnoizpoveden vpogled v današnje
življenje tega mesta in bralcem odpira čisto nov pogled nanj.  O
knjigi in prevodu v slovenščino, ki je izšel lani pri založbi
Literatura, se bo s prevajalcem Vasjem Bratino pogovarjal prof. Miran
Košuta.

Vljudno vabljeni!

===

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na fhs.upr.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 13 May 2013 11:55:29 +0000
Subject: Slavistična pomlad v Kopru

Aprilski in majski literarni večer iz niza Pogovorov o branju v
organizaciji Slavističnega društva Koper in Gledališča Koper ter v
izvedbi Jasne Čebron sta se zgodila 23. aprila 2013 s
slovaško-slovensko pesnico, prevajalko in urednico Stanislavo
Chrobakovo Repar ter 7. maja 2013 s koprskim italijanskim pisateljem,
urednikom in publicistom Aljošo Curavićem.

Več v poročilih Kaje Pintar iz Primorskih novic:
http://www.primorske.si/Kultura/Slovensko-duso-ji-je-priblizal-Kosovel.aspx
http://www.primorske.si/Kultura/Na-robu-kulturnega-prostora.aspx

V sredo, 15. 5. 2013, pa bo ob 19.00 v predavalnici Maestral 3
Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Titov trg 5,
Koper) predstavitev knjige Pravipis: zbirka pravopisnih kavljev z
nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih (Modrijan, 2013). V
organizaciji Lektorskega krožka Oddelka za slovenistiko UP FHŠ in
Založbe Modrijan ter v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije bo
pisateljica, pesnica, prevajalka, urednica in lektorica Aleksandra
Kocmut v nizu dogodkov Tedna vseživljenjskega učenja izvedla krajše
pravopisno predavanje, namenjeno študentom in zaposlenim Univerze na
Primorskem ter zainteresirani javnosti, z naslovom Pravipis - presek
jezikovnih kavljev, in odgovarjala na jezikovna vprašanja
obiskovalcev. Vljudno vabljeni!

===

From: "Alenka Šivic-Dular" <alenka.sivic na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 13 May 2013 12:31:16 +0200
Subject: Še k razpravi o slovenski himni
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004468.html)

Spoštovani Miran, ker vidim, da se razprava o slovenski himni kar noče
končati, pošiljam za Slovlit besedilo svoje (očitno nekoliko prezrte)
kolumne, objavljene v zadnji februarski številki tednika Družina
(priloga Slovenski čas). S prispevkom se želim pridružiti
konstruktivnemu prizadevanju za splošno sprejemljivo rešitev.
Janez Dular

Vsi bratje in vsi narodi

V poteku in okoliščinah zdaj obnovljenega razpravljanja o slovenski
državni himni je dosti znamenj slepote, ki spominja na znane slovenske
zgodovinske katastrofe. Ko se je po več let ponavljajočih se pobudah
Janeza Menarta, Borisa Pahorja in še marsikaterega kulturnika za
razširitev besedila naše himne spet zgodil javni poskus v tej smeri in
je Tone Kuntner na državni proslavi pred izvajanjem sedme kitice
Prešernove Zdravljice odrecitiral tudi drugo kitico, se zdaj to v
nekaterih kulturnopolitičnih krogih in v medijih obravnava kot
provokacija in škandal, namesto da bi bili veseli simbolnega
uravnoteženja izražene narodne (samo)zavesti in ideje miroljubnega
sožitja med narodi. Ker ne gre za zamenjavo sedme kitice z drugo
kitico in torej nimamo opraviti z izključevalnim vzorcem >>druga ali
sedma<<, temveč  z vključevalnim >>druga in sedma<<, je vprašanje, ali
nasprotniki druge kitice ne obvladajo rabe prirednih veznikov
(funkcionalna nepismenost?) ali se bojijo širokega duhovnega razpona
Zdravljice.

Če se vprašamo, ali bi bila dopolnitev himne skladna z duhom celotne
Zdravljice  in hkrati s kulturnopolitično vizijo slovenske
prihodnosti, je odgovor pritrdilen. Druga in sedma kitica si ne
nasprotujeta, temveč druga ponuja realno vsebinsko podlago in razumno
izhodišče za sedmo. Kdor Prešerna bere in si ga razlaga nepristransko
in ideološko ali politično neobremenjeno, ta bo pač priznal, da je
ustrezno narodno samozavest ne samo premogel, temveč jo je tudi hotel
izrecno izpovedati kot nekaj naravnega, ne da bi jo napihoval in ne da
bi jo zamolčeval. Mi pa naj bi danes ostajali v unificirano
brezbarvnem  evropejstvu ali v sicer upoštevanja vrednem globalnem
internacionalizmu oziroma >>univerzalnem humanizmu<<? (Že Kocbek je
nekje kritiziral naivno nagnjenje Slovencev k univerzalizmom.)
Evropska zveza bo imela zdravo prihodnost, če se bo njena kulturna
raznolikost (>>vsi narodi<<) vzdrževala s posebnostmi in drugačnostjo
jasno profiliranih skupnosti, ki se ne bojijo (se ne sramujejo)
izrekati svojega imena (>>ves slovenski svet<<).

Medijsko navajanje utemeljitev zoper upoštevanje pristransko
interpretirane druge kitice (npr. da gre za >>priklon domačiji in
materi, ki združuje /le/ brate<<) ter vztrajanje pri izoliranem
izvajanju sedme kitice kot uradne himne je v srhljivem sozvočju z
nedavnim pojavom klavskega grafita ob Zaloški cesti v Ljubljani: med
svetovljanskim hrepenenjem  >>dočakat dan, da /.../ prepir iz sveta bo
pregnan<< se nam na domačem dvorišču  napoveduje ponovitev množičnega
bratomora kakor leta 1945. Kako strašna slepota (in gluhota) je
slovenska...

Zanimivo je, da je Stanko Premrl, avtor uradno določene melodije naše
himne, poleg besedila prve kitice, izpisanega v notnem zapisu, pod tem
zapisom na isti strani papirja posebej dodal še besedilo druge in pete
kitice. Tudi v znani uglasbitvi Ubalda Vrabca je Prešernova druga
kitica nepogrešljiva. Če že hočemo biti svetovljani, potem tudi
povejmo, da so tudi druge države svoje himne večkrat >>preurejale<< in
da večkitična himna ni nikakršna posebnost ali celo izjema, ravno
nasprotno: po več  kitic (celo do šest in več) imajo italijanska,
avstrijska, ruska, britanska, hrvaška, srbska, francoska (pri
instrumentalnem izvajanju se seveda igra samo ena kitica).