[SlovLit] Iz Tübingena

[Miran gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 30. april 2013 18:40
Zadeva: NE ČAKAJ NA MAJ - recital študentov slovenščine iz Tübingena
na Posvetu mladih v Stuttgartu

V soboto, 27. aprila, in v nedeljo, 28. aprila, je bil v Stuttgartu
Posvet mladih, ki so ga organizirali člani društva Triglav iz
Stuttgarta in Gabrijela Žagar, vodja koordinacije slovenskih društev v
južni Nemčiji.  Povabili so me, da sodelujem s študenti  slovenščine
na Univerzi Tübingen.  Izvedli smo recital slovenske poezije z
naslovom Ne čakaj na maj, za katerega smo navdih dobili v naslovni
melodiji iz istoimenskega  filma režiserja Františka Čapka iz leta
1957 (avtor besedila Fran Milčinski, avtor glasbe Borut Lesjak, pevka
Olga Bedjanič).  Mladim Slovencem, ki so bili večinoma rojeni v
Nemčiji in se tudi šolajo v Nemčiji, so študentke slovenščine Kyra
Kaden, Marilena Zabitoglou, Verena Deutsch, Kristina Matković in
študent Jernej Biščak izvedli recital, ki sem ga povezovala z zgodbo o
razvoju slovenske poezije od srednjega veka do sodobnosti. V prvem
delu smo ustvarili slovensko atmosfero  z interpretacijami klasične
slovenske poezije (ljudska balada Lepa Vida, pesmi V. Vodnika, F.
Prešerna, S. Jenka, D. Ketteja, O. Župančiča, in I. Minattija), v
drugem delu pa smo poustvarili lirični svet sodobnih slovenskih
pesniških besedil, prirejenih za glasbo. Prešernove poezije in
Minattijeno Nekoga moraš imeti rad smo interpretirali tudi v nemških
prevodih prevajalcev Klausa Detlefa Olofa (Sonettenkranz, Die Taufe
an der Savica, Trinklied; Jemanden musst du gern haben), Lily Novy
(Sonette des Unglücks, Abschied von der Jugend, Wohin?) in Edwarda
Samhaberja (Dem Sänger). Poslušalci prevodov slovenske poezije so se
srečali s prevodnim besedilom brez  tistega znanja in medbesedilnih
izkušenj, ki jih izvirno besedilo predpostavlja  pri prvotnih
(slovenskih) bralcih,  zato smo predstavili tudi kulturno ozadje
nastanka pesniških besedil ter pojasnili, kako ubesedujejo človeško
izkušnjo, ki predpostavlja drugačno konceptualizacijo realnosti, še
zlasti ker gre pri mladih poslušalcih za šibko poznavanje družbenega
dogajanja pri Slovencih v času, v katerem je besedilo nastalo. Tako
smo spodbudili kakovostnejše razumevanje, kar so na koncu poslušalci
tudi nadgradili z dolgim aplavzom.

Vsem želim lepe prvomajske praznike iz Tübingena,
Irma Kern