[SlovLit] Zbirke v NUK-u -- Slovenska jezikovna politika -- O žanrih

[Miran gmail]

From: MILENA MILEVA BLAZIC <milena.blazic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 26 Feb 2013 08:18:35 +0100
Subject: Re: SlovLit izvleček, let 500, številka 1

Vabljeni k ogledu zbirk v NUK-u http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.asp?id=180979555

rokopisne zbirke (npr. Codex Suprasilensis, Stiški rokopis idr.),
zbirke starih (inkunabule okrog 510 enot),
redkih tiskov (protestantika, stara slovenika),
fond novoveških rokopisov in osrednjega slovenskega literarnega arhiva
(npr. F. Prešeren, I. Cankar, O. Župančič, S. Kosovel, L. Kovačič, S.
Makarovič idr. ) ter
zbirko drobnih tiskov, npr. Ljubljana skozi drobni tisk. V zbirki je
kulturna, izobraževalna in družbena podoba Ljubljane (npr. Gradiva
društev, šol, kulturnih idr. Ustanov), ki so delovali na področju
Ljubljane od 19. stoletja
Digitalna knjižnica Slovenije http://www.dlib.si/

LP Milena M. B.

===

Od: Iztok Kosem <iztok.kosem na trojina.si>
Datum: 27. februar 2013 18:17
Zadeva: [SDJT-L] odziv na novi osnutek resolucije NPJP 2012-2016 in
primerjava osnutkov
Za: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>

Na spletni strani
http://www.trojina.si/vsebine/87/Odziv%20na%20novi%20osnutek%20resolucije%20NPJP%202012-2016
si lahko preberete odziv na novi osnutek resolucije Nacionalnega
programa za jezikovno politiko 2012-2016 in si tudi ogledate oz.
shranite dokument, v katerem sta primerjani besedili prvotnega osnutka
oz. delovne verzije iz aprila 2012 in novega osnutka iz januarja 2013.

Lep pozdrav, dr. Iztok Kosem
Trojina, zavod za uporabno slovenistiko

===

Od: Andrej Hočevar <and.hocevar na gmail.com>
Datum: 27. februar 2013 19:19
Zadeva: [Ludlit-mediji] Ludlit-info: Literatura 259-260

Po letih iskanja prave barve se je zgodilo. Revija Literatura je
končno črno-bela! In ne bi se mogla začeti bolj literarno, saj je
njena prva številka letos začinjena z izvirno slovenskim protislovjem,
ki mu včasih rečemo žanrska literatura - torej Literatura in žanr (v
odtenku sive). Zakaj je to protislovje? Ker se slovenski žanr ne drži
definicje žanra, ki pomeni dobro prodajano literaturo. Skoraj nikoli.
Tistemu, kar se dobro prodaja in je napisano po vzorcu (in ponavadi
klišejsko), pa rečemo šund. Z aktualno debato o šundu kot nekakšni
predigri za blokovski žanr se v uvodniku spopade Katja Perat. Debata
je aktualna čez lužo, pri nas pa bo seveda od zdaj naprej.
Razmišljanje o žanrih ni nekaj povsem novega, in vendar precejšna
redkost na terenu naše samostojnosti (v resnici se nihče ni zares
lotil neoliberalnega realizma, kaj šele, da bi si ga kdo zaželel
brati). Skratka sodelujejo stari in mladi mački (razmerje med spoloma
je 70 % proti 30 % v korist mačkov, kar ni tako slabo). Naštevamo po
vrsti: Barbara Pregelj, Matej Bogataj, Jasmin B. Frelih, Andrej
Blatnik, Aljoša Harlamov, Iva Kosmos, Svetlana Slapšak, Gregor Vuga,
Jakob. J. Kenda in Sergej Hvala.

Nekako v ozadju tega bloka se v Literaturi seveda dogajajo tudi druge,
zanimive reči. Na primer dolgo pričakovana objava Veronike Dintinjana
pa kuhinjska revolucija Jane Putrle Srdić. Prvič se predstavlja Varja
Balžalorsky Antić. V prozi se s svojim enigmatičnim najdenjem
nadaljuje Primož Čučnik, odlomek objavlja Tomaž Kosmač in zgodbi
nesojena Prišlekinja Mirana Likar Bajželj. Česa ne bi brali v
slovenščini, če ne bi bilo prevajalca, v intervjuju razloži Đurđa
Strsoglavec, ki v glavnem prevaja iz južnoslovanskih jezikov. Potem je
v Drugih celinah prvič pri nas prevedeni Joachim Sartorius in takisto
prvič Christian Gailly v Zadnji izmeni. Kritika se začne s tako rekoč
slovenskim romanov Maje Haderlap, ki ga je predelal Matevž Kos. Potem
pa je Igor Divjak napisal kritiko prvenca Alenke Jovanovski, Matej
Bogataj se je lotil Evalda Flisarja, Anja Radaljac romana Stanke
Hrastelj, David Bandelj  pesniške zbirke Primoža Čučnika in Robert
Kuret esejistične proze Uroša Zupana. Sledijo seveda še redni robci,
pa nekaj polemiziranja na relaciji Pottoco - Kramberger. Za grand
finale pa še odziv Slavka Preglja na zadnji lanski uvodnik Mojce
Pišek. [...]