[SlovLit] Prostodostopne knjige -- Re: Cankarjevo tekmovanje

[Miran gmail]

http://books.openedition.org/ -- OpenEdition Books, strokovne knjige v
prostem dostopu.

===

From: toma zupancic <tomazupa na hotmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 21 Feb 2013 13:03:48 +0100
Subject: Predlog glede CT

Pozdravljeni! Pred nekaj tedni je zakrožilo nekaj mejlov v zvezi s
Cankarjevim tekmovanjem
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004369.html ,
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004376.html). Medtem ko o
vpletanju razvojnih psihologov mislim, da je to še ena priložnost za
honorarno delo ustreznega kadra pri koritu, bi rad podal konkreten
predlog, pri katerega realizaciji sem pripravljen tudi sodelovati.

Prepričan sem, da bi moralo tudi mentorsko ozadje tekmovalcev na nek
način izreči svoje mnenje. Med pripravami na tekmovanje se namreč tako
v šolski kot širši javnosti pojavi oz. izkristalizira toliko vprašanj
o primernosti, kvaliteti, vsebini teh del, da bi morala doživeti še
kakšen drugačen feedback kot le na starševskih forumih, pa raznih
nestrokovnih komentatorskih oddajah. Lokalni mentorji tekmovanja
(kolikor vem) nimamo  možnosti, da izrečemo svoje mnenje. Prispevek na
Slovlit, pisanje člankov in oglašanje na forume je nekaj drugega.

Kar predlagam, je  naslednje: online esejistično tekmovanje vseh
zainteresiranih strokovnjakov na nek razpisan naslov glede aktualnega
CT. Naslov, primeren odrasli drži in strokovnosti mentorja, pa tudi
izkušnjam iz aktualnih priprav z učenci. Avtor bi oddal en esej,
ocenjeval bi se po številu klikov bralcev strokovnjakov, ki bi se
morali registrirati. Ocenjevalo bi se v maksimalno treh primerno
poimenovanih kategorijah, ki bi preverjale strokovno, stilsko in
etično kredibilnost. Moral bi biti določen nek izobrazbeni nivo in
strokovna kompetenca tako tekmovalcev kot ocenjevalcev. Tako bi dobili
pristojno žirijo in zaradi njene (tako upam) številčnosti tudi neko
zdravorazumsko mnenje. Tistemu, ki zdaj vzklikne: "Kdo ti bo to
zastonj delal??", odgovarjam: ne vemo še. Vendar bi vseeno zaradi tega
še neizrečenega očitka vnaprej postavili dolžinsko omejitev eseja.

Zmagovalci tako zasnovanega tekmovanja  bi po mojem skromnem mnenju
lahko odgovarjali na družbene zagate in izpraševanja teh knjig. To bi
bil resen komentar resnih dilem, žal nekoliko post festum ali
VZPOREDNO z dogajanjem. Za nazaj in kot zgled, kakšne provokativne
naslove bi lahko neodvisno zastavili:

"Je Makuc v Očeh zakrinkal etiko ali sadizem?"
"Na zeleno vejo: odlična literatura ali poskus ugajanja mainstreamu s
stilskimi posledicami?"
"Zakaj bi v času ekonomske krize (ne) brali Cankarja?"
"Cankar in Muckova: (ne)primerljiva pisatelja profesionalca?".

Skratka, naslovi za iskrene odgovore na realna vprašanja, brez
varnostne zaklopke, ki je običajno namenjena podmladku. Namen takega
početja ne more biti, da bi prišli do neke obče resnice, ki bi se
zasvetlikala kot zlato zrno. Vseeno bi se lahko vsaj na primeren način
soočila mnenja in ugotovilo bi se, katere drže imajo največ podpore.
Kot zlato zrno bi se pa verjetno zasvetlikala notorična slovenska
prarazdeljenost ...
V upanju na vašo refleksijo,

Tomaž Zupančič