[SlovLit] A. Vodnik, Kocbek, Jarc, Bartol, kratka proza in svetovna književnost -- Valvasor -- Srečko

[Miran gmail]

Od: Marko Juvan <marko.juvan na zrc-sazu.si>
Datum: 06. februar 2013 13:10
Zadeva: SloProst in Kocijan

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vas
vljudno vabi na predstavitev knjig, ki smo jih v svojih knjižnih
zbirkah izdali v minulem letu. Predstavitev bo v četrtek, 14.
februarja 2013, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II,
Ljubljana. V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki
jo v sodelovanju z uredniškim odborom ureja Matija Ogrin, so izšle
štiri knjige. Z dvema se začenja znanstvenokritična pred-stavitev dveh
novih opusov v zbirki.

France Pibernik: Anton Vodnik (monografija)
Edvard Kocbek: Zbrano delo 12 (ur. Andrej Inkret in Mihael Glavan)
Miran Jarc: Zbrano delo 1 (ur. Drago Bajt)
Vladimir Bartol: Zbrano delo 1 (ur. Tomo Virk)

V Studia litteraria - zbirko urejajo Darko Dolinar, Jernej Habjan in
Marko Juvan - sta izšli Slovenska kratka proza 1919-1929 Gregorja
Kocijana in tematsko zaokrožen zbornik razprav Svetovne književnosti
in obrobja v uredništvu Marka Juvana.

Kocijan je pri nas najtemeljitejši razlagalec razvoja žanrov slovenske
kratke pripovedne proze. V svoji noviteti se posveča razcvetu te
literarne vrste med obema vojnama, ko v množico (pogosto sinkretičnih)
variacij na realistične in cankarjanske modele vstopajo inovativnejša
iskanja, zaznamovana z ekspresionizmom in avantgardizmi.

Monografija tujih in domačih avtorjev, ki jo je uredil Juvan, pa
pokaže, da je svetovna književnost kot globalni pojav navzoča prek
mnoštva lokalnih variant. Te so naddoločene s svetovnim literarnim
sistemom, razpetim med središča in obrobja. Razmerje slovenske
književnosti do ideje in prakse svetovne literature je prikazano v
kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj
je obroben.

Pridite, veseli bomo vaše udeležbe, vprašanj in komentarjev!

dr. Matija Ogrin, glavni urednik ZD
prof. dr. Marko Juvan, predstojnik inštituta

===

Od: Sollner-Perdih, Anka <Anka.Sollner-Perdih na ff.uni-lj.si>
From: DBL INFO [mailto:info na dbl-drustvo.si]
Sent: Wednesday, February 06, 2013 7:56 AM
Subject: FW: Vabilo na predavanje Valvasor in njegove knjige:
konservatorsko-restavratorski posegi
Jedert.Vodopivec na gov.si

Vabimo vas na predavanje dr. Jedert Vodopivec Tomažič "Valvasor in
njegove knjige: konservatorsko-restavratorski posegi (tretji del
knjige Slave vojvodine Krajinske) in razstava Iconotheca
Valvasoriana". Predavanje bo v torek, 12. februarja 2013 ob 12. uri v
Arhivu Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana. Predavanje
organizira Društvo restavratorjev Slovenije skupaj s Slovenskim
društvom za preučevanje 18.  stoletja in Arhivom Republike Slovenije.
Vabljeni!

Jernej Hudolin, predsednik DRS

===

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 06. februar 2013 14:08
Zadeva: Re: Pol takih in pol drugačnih
(http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri188/index.html)

Obelisk Srecka Kosovela v Ljubljani z navedbo kratkosti pesnikovega
zivljenja (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri188/target12.html)
po svoje klice tudi po navezavi na daljse zivljenje pesnika Franceta
Preserna. Kosovel se je rodil 104 oziroma 26 x 4 leta pozneje kakor
Preseren, to pa kaze se naprej proti londonskemu paktu, ki je bil sklenjen na
hrbtih primorskih Slovencev 26. 4. 1915, ko je imel Kosovel 11 let zivljenja
za sabo in 11 let zivljenja pred sabo. Podobno kratko zivljenje so ziveli
slovenski pesniki, ki so se po vrsti rodili v kvadratu:

1 2 1 let po Presernovem rojstvu France Balantic,
1 2 2 let po Presernovem rojstvu Karel Destovnik Kajuh,
1 2 3 let po Presernovem rojstvu Lojze Grozde in Ivan Hribovsek.

Naravnost skrivnostna pa je prevesitev zmnozka 26 x 4 let v zmnozek 25 x
5 let po Presernovem rojstvu. Tedaj je nastala Kosovelova pesem Kons. 5 z
opaznim oksimoronom na zacetku:

Gnoj je zlato
in zlato je gnoj.
oboje = 0

Oksimoron je pravzaprav uvod v koordinatni razbor trikratnega zaporedja
stevil 1 2 3 prej navedenega kvadrata. V matematicnem jedru pesmi namrec
ustreza gnoju tocka A in zlatu tocka B in narobe. In ce se tocka A diagonale
A B kvadrata s stranico 0 1 na ordinati 0 1 2 3 ujema s tocko O, pada tocka
B na ordinato kot vejica v drugi od jedrnih vrstic pesmi:

A B <
1, 2 3.

Zato se racunanje diagonale A B po Pitagorovem izreku, ki se mu z drugo
besedo pravi oslovski most, v pesmi sklene s posrednim namigom na
Apulejev roman:

I, A.

Vlado Nartnik