[SlovLit] Tone Pretnar (1945-1992)

[Miran gmail]

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik na um.si>
Datum: 20. november 2012 12:03
Zadeva: Re: Tone Pretnar (1945-1992)
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004292.html)

z naklonjenostjo sem prebrala, da je danes spominski večer v Tržiču in
seveda se tudi jaz pogosto spominjam našega Toneta. Prav on me je
sprejel na Poljskem takrat, ko sem tam postala lektorica in se je nato
on vrnil v Ljubljano. Spominjam se tudi tega, kako radi so ga imeli
Poljaki in kako sem bila nato tudi sama deležna njihovih številnih
pozornosti. Tone je zame še vedno pojem popolne prijaznosti, velikega
znanja in človečnosti. Vse to je bilo združeno v njem - zares redke
lastnosti v eni sami osebi! Še ni dolgo tega, ko smo se v neki družbi
pogovarjali tudi o naših nekdanjih veselih dogodivščinah. Tudi tega ni
bilo malo, namreč včasih popolnih norčij in neobremenjenega,
predrznega smeha.  Danes vem, da je to sodilo k naši mladosti in da je
bil to čas, ko so bile vse smrti še zelo daleč.

Lani, ko sem bila po dolgih letih spet v Krakovu, sem obiskala tudi
ulico Šlisko, kjer sem stanovala, tam pa je kot lektor stanoval tudi
Tone. Hčerki sem pokazala lokalček, ki smo ga imenovali >>pretnarowka<<,
ker je tja rad zahajal naš prijatelj. Nato sem obiskala Burso
Jagielonsko, kjer so bila naša lektorska stanovanja in kljub
varovanemu vhodu mi je uspelo priti do vrat stanovanja in pogledati,
če so še ista. In bila so: siva, kovinska, kot takrat. Tonetovo
stanovanje se je nahajalo nadstropje višje, bilo je dovolj veliko za
enega človeka, a dostikrat premajhno za vse njegove družbe, ki jih je
pogosto gostil. Ko sem na začetku v spremstvu še dveh prijateljev
prišla k njemu, nam je vsem odstopil vse razpoložljive postelje, sam
pa je prespal na raztegljivem ležalniku, ki ga je do polovice postavil
v kopalnico, drugo polovico pa na hodnik. Tudi podobe te samoumevne
kolegialnosti  me še vedno spremljajo in tudi to sem zadnjič
pripovedovala svojima otrokoma. Seveda smo se smejali, a smeh je bil
del življenja s Tonetom za vse, ki smo ga poznali. Pred mnogimi leti
sem o nekaj dogodivščinah s Tonetom napisala spominsko besedilo, ki je
objavljeno v knjigi Slovenija, moja afrika. Imenuje se Tonček gora.
Zbirko grafomanij v kartonski škatlici pa še zdaj hranim. [...] --
Silvija Borovnik

---

Od: Zdzisław <zdarasz na wp.pl>
Datum: 16. november 2012 15:30
Zadeva: Re: Tonetova obletnica

[...] Danes mineva 20 let od Tonetove smrti. Let najinega
prijateljevanja bilo je - če se dobro spomnim začetka "Pretnarjevega
obdobja" v mojem življenju - 15 (1977-1992). Kakor tisto
petnajstletje, tako tudi dvajsetletje, ki mu je sledilo, je
zaznamovalo mojo osebno biografijo do mere, ki se je zavedam tem
močneje, iz čim daljše perspektive gledam na svojo prehojeno pot:
razmerje med "Pretnarjevim" in "po-Pretnarjevim" obdobjem mojega
življenja podobno je razmerju iluzije do deziluzije, razcveta do
recesije (ali celo krize), fascinacije do distance. [...] -- Zdzisław