[SlovLit] Conversio -- Kopitar -- Rezija

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Pet Okt 12 18:57:48 CEST 2012


Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Datum: 11. oktober 2012 14:28
Zadeva: izbor vabil do prihodnjega torka dopoldne ...

V torek, 16. oktobra 2012 ob 11.00 bo v veliki dvorani Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (Novi trg 3/I, Ljubljana) akademik
prof. dr. Herwig Wolfram (Salzburg/Dunaj) predstavil svojo novo izdajo
spisa o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev Conversio Bagoariorum et
Carantanorum. Das Weißbuch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche
Mission in Karantanien und Pannonien, Ljubljana 2012. Uvodna
predstavitev bo v slovenščini, predavanje avtorja pa v nemščini. [...]

===

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042556994
-- o Kopitarjevih dnevih v Dnevniku.

===

Od: Matej Šekli <matej.sekli na guest.arnes.si>
Datum: 12. oktober 2012 12:37
Zadeva: Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice?

Fakulteta za državne in evropske študije vabi na posvet
Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice?
BRDO PRI KRANJU, ORANŽERIJA
V ČETRTEK, 18. 10. 2012, OB 16. 30

Rezija je zaprta rečna dolina na zahodnem robu slovenske poselitve.
Skozi zgodovino se je stalno razvijala ločeno od večine ostalega
slovenskega etničnega ozemlja.  Prebivalci Rezije so skozi zgodovino
imeli precej omejene stike s preostalim delom slovenskega prostora, do
nedavnega (1999, 2001) niso bili deležni zakonske zaščite kot
jezikovne manjšina, še danes nimajo javne šole v maternem jeziku.
Posledično niso mogli usvojiti knjižne slovenščine in razviti
slovenske narodne zavesti, s poznavanjem samo rezijanskega slovenskega
narečja pa so lahko razvili le lokalno slovensko, tj. rezijansko
identiteto. Del prebivalstva doline se danes prepozna kot del
slovenske manjšine v Italiji, del pa slovenskost Rezije kategorično
zanika in trdi, da Rezijani s slovenstvom nimajo ničesar skupnega,
ampak so nekaj posebnega.

Nekateri trdijo, da so ruskega izvora, nekateri, da so zgodovinsko del
Furlanije, nekateri, da so poseben narod oziroma posebna »rasa«. Med
obema stranema prihaja do velikih nesoglasij; »slovenski« kulturni
delavci v Reziji so redno žrtve verbalnega in psihičnega nasilja,
občasno tudi fizičnega. Trenutna občinska uprava, ki je izredno
protislovenska, »slovenskemu« kulturnemu društvu pred kratkim ni
želela podaljšati pogodbe za upravljanje kulturnega doma, ki ga je
občini Rezija leta 1981 podarila Slovenija, temveč je upravljanje doma
želela poveriti protislovensko usmerjenemu društvu Identità e Tutela
Val Resia. Ista občinska uprava je pred enim letom tudi vložila
zahtevo, da se občino izključi iz zaščitnega zakona za slovensko
manjšino v Italiji.

Namen posveta je osrednjeslovenski javnosti, predvsem študentom
Fakultete za državne in evropske študije, pobliže predstavili
rezijansko politično in kulturno stvarnost.

PROGRAM
16.30–16.40: ZAČETNI POZDRAVI
Uvodni predavanji
16.40–17.00 JEZIKOVNA IDENTITETA REZIJANOV, doc. dr. Matej Šekli,
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
17.00–17.20 ZAŠČITNA ZAKONODAJA ZA SLOVENSKO MANJŠINO V ITALIJI IN
OBČINA REZIJA, as. Dejan Valentinčič, mag. prav., Fakulteta za državne
in evropske študije
Okrogla miza 17.35 – 19.00
REZIJA MED REZIJANSKO, ITALIJANSKO IN SLOVENSKO IDENTITETO
Nastopili bodo:
• Pamela Pielich, občinska svetnica občine Rezija in vodja folklorne
skupine Val Resia;
• Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski dum in
Slovenske kulturno gospodarske zveze za Videmsko pokrajino;
• Jole Namor, predsednica Institucionalnega paritetnega odbora, ki
izvaja nadzor izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v
Italiji in odgovorna urednica časopisa Novi Matajur;
• Zdravko Likar, načelnik Upravne enote Tolmin.
Moderira: Dejan Valentinčič
19.00 – 19.10: ZAKLJUČKI
Udeležba na posvetu je brezplačna.
Prosimo, če svojo udeležbo predhodno najavite na dejan.valentincic na fds.si


Dodatne informacije o seznamu SlovLit