[SlovLit] Prostorski obrat v Vilenici -- Re: Odmaševanje

[Miran gmail]

Od: David Bandelj <dbandelj na yahoo.it>
Datum: 28. avgust 2012 07:17
Zadeva: : 10 let kolokvijev SDPK-Vilenica

Letošnji mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom >>Prostorski
obrat v literarni vedi<< je že deseti po vrsti. Ob tem malem jubileju
se je najbrž upravičeno ozreti v preteklost in oceniti, kaj ta
tradicionalni dogodek pomeni za slovensko literarno komparativistiko
in njeno mednarodno prepoznavnost. Že leta 2003, ko smo kolokvij v
Lipici (v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost)
pripravili prvič, so se na njem z referati in diskusijami predstavili
vidni strokovnjaki iz Slovenije in Evrope; po tem so se evropskim
imenom kmalu pridružili tudi strokovnjaki iz neevropskih držav - pri
čemer smo se skušali držati načela, da vabimo približno enako število
domačih in tujih gostov. Ustrezno raven intelektualne dinamike in
živahnosti kolokvijev smo skušali zagotoviti z zahtevo, da so referati
in diskusije v angleščini (ob dostopnosti obsežnejših povzetkov v
slovenskem prevodu). Za posebej srečno okoliščino smemo šteti tudi
dejstvo, da smo kolokvij lahko postavili v spodbudno okolje
mednarodnega literarnega festivala Vilenica: prav vzorno sodelovanje s
to ugledno ustanovo nam je prineslo večjo odmevnost kolokvija in
olajšalo vabljenje pomembnih osebnosti svetovne komparativistike, ki
so tudi na ta način prvič spoznavale Slovenijo, njeno literaturo in
kulturo.

Že kratek pregled dejavnosti, ki so se napletale okrog vileniških
kolokvijev, zadošča za oceno, da so se ti s pomočjo kakovosti in
kontinuitete že dobro zasidrali v evropskem komparativističnem
prostoru (tega je zadnja leta dodatno oživila dejavnost evropske mreže
REELC/ENCLS, pri katere vzpostavljanju so imeli pomembno vlogo tudi
slovenski komparativisti). Na kolokvijih je doslej nastopilo že prek
sto strokovnjakov iz Slovenije in tujine, obdelali pa smo vrsto
aktualnih problemov: od pretežno teoretskih, kot so prostorske
transgresije, teoretsko-literarni hibridi, literatura in cenzura ter
literatura in znanost, prek teoretično-historičnega >>trojčka<<, ki se
je zaporedoma ukvarjal s problemi avtorstva, mediacije in recepcije
literature, do pretežno literarnozgodovinsko zastavljenih posvetov o
Kosovelu in >>zgodovinskih<< literarnih žanrih. Poudariti je treba, da
rezultati teh plodnih srečevanj močno presegajo zgolj raven strokovne
izmenjave, čeprav ta ostaja pomembna. Tudi ne gre le za to, da so se v
stikih slovenskih in tujih strokovnjakov spletale koristne
institucionalne, pa tudi čisto osebne vezi, ki so v znanstveni sferi
dobrodošle. Še pomembnejši vidik utegne namreč biti dejstvo, da
kolokviji slovenskim komparativistom odpirajo vrata do sodelovanja s
tujimi univerzami, revijami, založbami in podobno, pri čemer se seveda
brusijo njihove mednarodne kompetence in izboljšuje prepoznavnost. In
naposled je treba omeniti morda največji trajni dosežek kolokvijev:
objave, ki so bile pripravljene v sodelovanju z revijo Primerjalna
književnost. Gre za blizu sto znanstvenih razprav (nekatere so še v
pripravi), objavljenih tako v slovenskem kot v angleškem jeziku -
najprej v okviru posebnih in pozneje rednih številk te revije. Upati
je torej mogoče, da bo zavidanja vredno tradicijo slovenske
komparativistike, ki so ji standarde postavljali znanstveniki, kot so
Anton Ocvirk, Dušan Pirjevec in Janko Kos, nova generacija znala še
bolj prepričljivo uveljaviti tudi zunaj Slovenije.

V desetem letu vileniškega kolokvija se simbolično vračamo k
izhodiščni temi iz leta 2003: k razmerju med literaturo in prostorom.
Pred desetletjem že nakazani >>prostorski obrat<< je medtem postal
pomembna komparativistična tema tudi pri nas. Tako se bomo letos tega
razmerja lahko lotili še s specifičnega vidika, zanimivega za širšo
javnost - namreč z vidika slovenskega projekta >>Prostor slovenske
literarne kulture<<, ki trenutno poteka na Inštitutu za slovensko
literaturo in literarne vede ZRC SAZU in ki s pomočjo GIS kartiranja
interdisciplinarno povezuje literaturo in geografijo. Vabljeni torej
6. in 7. septembra na jubilejni komparativistični kolokvij v Lipico!

dr. Marijan Dović, izr. prof., soorganizator kolokvija >>Prostorski
obrat v literarni vedi<<

===

Od: Katja Sturm-Schnabl <katja.sturm-schnabl na univie.ac.at>
Datum: 27. avgust 2012 14:31
Zadeva: Re: [SlovLit] Odmaševanje
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004204.html)

"Matere Avstrije" ni več, razpadla je po letu 1918 v nacionalne države.
Ostanek, namreč republika Avstrija se je pa izkazala za tiste Slovence, ki
so ostali nolens volens v njej kot kruta mačeha. Še danes se ostanek
slovenske Sloveniji je nam Korošcem sigurno nepojmljivo, vendar je stvar
države v kateri mi ne živimo, torej se tudi ne moremo odzvati..
S spoštovanjem
Katja Sturm-Schnabl