[SlovLit] Cenzura Nove besede

[Miran gmail]

Januarja letos je na Slovlitu že potekala debata o zapiranju in
omejevanju informacij, glej
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/date.html pod naslovom
Omejevanje spleta. Zadnje dejanje te vrste je cenzura spletišča Nova
beseda z zahtevo po naknadni anonimizaciji slovenskih imen v
besedilih, ki so bila že objavljena. Naravnost groteskno je, da tako
>>ščiti zasebnost<< Primoža Trubarja, Franceta Prešerna in Josipa
Jurčiča, ne pa Danteja, Shakespeareja in Goetheja. Še bolj noro je, da
ščiti zasebnost fiktivnih oseb, npr. Kekca, lepe Vide, mlade Brede,
kralja Matjaža. Odločba je popolnoma nedomišljena. Kako sploh ločevati
fiktivne osebe od realnih, npr. kralja Matjaža od Matjaža Kralja? Kako
ločiti obča imena od lastnih, če se prva pojavijo v tekstu na začetku
stavka seveda z veliko začetnico (volk, rak, zajec, kos, robida,
marjetica, grah, kolar, zidar, kovač ...)? Prav nič ni jasno, ali naj
bo zaščitena tudi zasebnost mrtvih, in če da, koliko časa po smrti. Še
manj je jasno, kaj je sploh zasebno v razmerju do javnega: ali ima
mali človek večjo pravico do zasebnosti kot t. i. javne osebe? Kóga za
vraga sploh zanima prazno in dolgočasno zasebno življenje malega
človeka? Če je pravnik, ki je bil zadolžen za odločbo, ukrepal iz
premisleka, potem je zrel za obtožbo naklepne sabotaže slovenščine in
slovenske kulture.

Žal ta kriminalna odločba ni osamljeni izdelek Urada informacijskega
pooblaščenca, ki je na slovensko pot v informacijsko ero nasul že več
polen: družbo ji dela prepoved Googlu, da bi posnel ulice slovenskih
mest in nam zastonj omogočil njihov ogled, umik podatkov o lastnikih
parcel (ki jih seveda še vedno lahko dobimo, samo plačati jih je
treba) ipd.

Ta družba gre v obsesivnem ščitenju posameznikove zasebnosti v napačno
in nevarno smer. Meje med zasebnim in javnim so arbitrarne in
spremenljive, zahtevajo nesorazmerno veliko napora pri uveljavljanju,
povzročajo nesporazume in škodo. Pravna pamet nam tu ni v nobeno
pomoč, investicije energije v algoritme za anonimizacijo vodijo do
nonsensov so odveč. Nagovarjam k radikalni spremembi drže: namesto k
ščitenju zasebnosti k vzgoji skupnosti, da zmanjša svojo občutljivost
glede zasebnosti, naj je zasebni podatki ne zanimajo oz. da te vrste
informacij ne zlorablja, in, v primeru posameznikov, ki jim ni mar ne
za moralo ne za zakon, k ustreznemu sankcioniranju.

Družba, ki je usmerjena prvenstveno v varovanje, zaščito, brambovstvo,
preprečevanje, skrivanje, ohranjanje, konzerviranje ..., nima
perspektive. Občutimo jo kot zaprto, samozadostno, zapečkarsko in
zatohlo. Njena oprezavost nekonformistične posameznike naravnost
izziva k preizkušanju njene obrambne pripravljenosti in tako kliče po
delinkvenci. Perspektivne so skupnosti, ki so zaupljive, ki znajo
tvegati in se odpirati novemu in neznanemu.

Naloga informacijskih uradov prosvetljenih držav je promocija
informacijske družbe, dostopnosti, transparentnosti, sledljivosti
informacij in vzgoja v njihovem selekcioniranju in presoji, ne pa v
pravno sprevrženem ščitenju kurjih tatov in drugih prekrškarjev, ki
vlagajo anonimne prijave proti dostopnim zbirkam podatkov, kjer so
našli svoja imena v arhivirani časopisni črni kroniki. Optimistično
(pa čeprav utopično) zaupanje, da je táko družbo mogoče vzpostaviti,
je prvi korak k njej in samo po sebi najbolje odvrača od možnih
zlorab. Dokler živimo v miru in blagostanju, ne tratimo dragocenega
časa za šifriranje podatkov in zabožjovoljo ne tekmujmo s Kitajci pri
manipuliranju z njimi. -- miran

---

From: "Andrej (Andy) Brodnik" <andrej.brodnik na upr.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 03 Aug 2012 00:04:44 +0200
Subject: Re: [SlovLit] Nova beseda

Moj predlog rešitve. Takole, iz prve: vse besedi, ki so osebna imena,
se naj zamenja v črkovne nize Ime001, Ime002 itd. Pri tem se bi seveda
Andrej povsod preslikal vedno v Ime777; seveda imena ne uredimo po
abecedi ter jim dodelimo nato številke, ampak jih dodelimo naključno.
Na ta način dosežemo anonimizacijo, kot jo zahteva zakon.

LPA