[SlovLit] Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam

[Miran gmail]

Mračnjaška odločba informacijskega pooblaščenca o črtanju osebnih imen
in priimkov iz jezikoslovne zbirke Nova beseda, o kateri sem poročal
včeraj (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html),
pomeni hudo civilizacijsko grožnjo. Po sprevrženi logiki, iz katere je
bila odločba napisana (pri njenem branju gre človeku na bruhanje), bi
moral informacijski pooblaščenec v naslednjem koraku udariti tudi po
Googlu, ki prav tako zbira osebne podatke, sumljive pa mu znajo
postati vse podatkovne zbirke, ki vsebujejo osebna imena, od pravopisa
preko digitalne knjižnice do telefonskega imenika. Si sploh znamo
predstavljati normalno življenje brez vsega tega? Želimo res nazaj v
brloge?

Perverznost pravnega izhodišča je v tem, da prepoveduje uporabo
podatkovne zbirke zaradi potencialne nevarnosti njene zlorabe. To je
približno tako, kot če bi šel iz prodaje umaknit kuhinjske nože, ker
se od časa do časa zgodi, da se z njimi pokoljejo sprti zakonci. Ali
ni normalna pravna pot ta, da se kaznuje tisti, ki podatke zlorabja,
in ne ta, ki jih v dobri veri in za javno dobro ponuja skupnosti?
Pisec prismuknjene odločbe oz. državna inštitucija, ki ji pripada, s
takim ravnanjem izkazuje najnižjo stopnjo zaupanja v državljane in nas
tako žali. Obravnava nas kot v principu pokvarljive in tako rekoč
nagnjene k zlu. Kot da komaj čakamo, kako bomo na internetu
pridobljene podatke obrnili sočloveku v škodo, ne pa v prid tistemu,
zaradi česar se v informacijski družbi sploh udejstvujemo, to je
kvalitetnejšemu življenju! Žaljiv je tudi njen odnos do znanstvene
inštitucije ZRC SAZU, ki je skrbnik podatkovne zbirke. Pravniki nas po
medijih prepričujejo, da tega ali onega zlikovca niso mogli regularno
obsoditi, ker mu kljub očitni pregrehi niso mogli dokazati naklepa, ko
pa gre za potencialno zlorabo informacij, pravna kategorija naklepa
nenadoma umanjka. Je posredovanje informacij tako zelo nevaren posel,
da dokazovanje naklepa sploh ni potrebno, ali pa se informacijski
pooblaščenec boji, da bo znanstveni inštituciji zlobne naklepe težko
dokazal?

Če nekaznovano ostane pri tej lunatični odločbi, je prihodnost videti
grozljiva. Za družbo, ki ji pravimo informacijska, so taka dejanja
pogubna. Nam bo blodna amiševska, talibanska in podobna dekadentna
pamet krojila prihodnost? Nam bodo pismouki s sprevrženimi
interpretacijami pravic malega človeka zagrenili bivanje in nas
namesto v boljšo družbo zapeljali v antiutopijo? Urad informacijskega
pooblaščenca obtožujem kršenja človekove pravice biti informiran.
Obtožujem ga oviranja prostega pretoka informacij, dostopa do
informacij in onemogočanja raziskovanja. Obtožujem ga sabotaže
temeljnih civilizacijskih pridobitev. -- miran