[SlovLit] SR 2010 -- Ameriški slovenski tisk na dLib-u -- Re: Kdo zatira najboljše romane?

[Miran gmail]

Dobro, za manjkajočo Slavistično revijo 2010, št. 3 in 4, plačamo
prodajalcu dvojno, to je 22 evrov. -- miran

===

http://www.dlib.si -- še dva ameriškoslovenska časopisa na dLibu,
Sloga: list za slovenski narod (Cleveland), Proletarec: list za
interese delavskega ljudstva (Chicago), s prilogama Prvi maj in Majski
glas.

===

V tisku se je z mojim odgovorom Žabotu >>polemika<< o romanih, ki naj bi
bili najboljši takrat, kadar jih ne prebere nihče
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004128.html), sicer
zaključila, ker pa na spletnih straneh ponavlja eno od abotnih
vprašanj v zvezi s kriteriji za kresnikovo nagrado
(http://www.delo.si/kultura/kresnik/polemika-o-kriteriju-za-nagrado.html),
zapišimo še nekaj vrstic pojasnila. Najprej pa: veseli me blažji ton,
s katerim je pisec nadomestil začetno napadalnost, medtem ko z
njegovim globokim spoznanjem, da >>povprečnega bralca v resnici ni<<, ne
morem polemizirati, tako kot ni mogoče polemizirati s takimi
preprosteži, ki jih v stavku >>Žabotov lani nominirani roman si je 2012
izposodilo povprečno 0,1 bralca na knjižnico<< zanima samo, kako je
videti tista desetinka bralca, ko vstopi v povprečno slovensko
knjižnico.

Iz katerega novinarskega poročila je oče kresnikove nagrade izbrskal
bedasti kriterij >>sodobnosti tematike<<, ki naj bi ubranil žiriji, da
bi nagradila njegov roman Ljudstvo Lunja, samo zato ker se ne dogaja
danes, ne vem, sam ga nisem zapisal nikjer. Pač pa sem zapisal, da
žirija >>ceni mojstrstvo pripovedovanja, jezikovni artizem,
kompleksnost in aktualnost sporočila ali pomensko polifonijo,
interpretabilnost besedila ter avtorjev dialog s svetovno in domačo
literarno tradicijo<<. In na drugem mestu: >>K negativnim sodbam
prispevajo take reči, kot so nestremljiva jezikovna podoba, jezikovni
diletantizem, šlamparija, nebogljenost ali frazarjenje, slogovna
pretencioznost, sporočilna tendenčnost, naivnost ali meglenost,
dolgočasnost, samozadostnost, tematska nerelevantnost, pozitivne sodbe
pa so opremljene s sklicevanjem na pisateljski profesionalizem<<,
>>odpiranje življenjsko pomembnih tem<<, sposobnost >>v navidezno
obrobnih temah pokazati na njihovo usodno jedro<<. Pa na tretjem mestu:
>>brezobzirna odkritosrčnost v popisovanju temeljnih intimnih in
socialnih problemov, polifonija perspektiv, aktualnost nacionalnih,
ekoloških ipd. tem, privlačnost motivike, izrazna suverenost,
spretnost in veščina, slogovna in tematska širina, duhovitost,
avtorska prepoznavnost, presenetljivost (osupljivost), napetost,
premišljenost, prepričljivost, sugestivnost, refleksivnost, pomoč pri
samospoznavanju, domišljijsko bogastvo, tenkočutnost<<. Vsi ti izrazi
so se ocenjevalcem zapisovali ob preteklih utemeljitvah. -- O
fantomskem kriteriju >>sodobnosti tematike<< skratka nikjer nič.

Hm, kaj pa če je zlovoljni pisec na piko vzel >>aktualne teme<< in jih
za svoje potrebe narobe poslovenil v >>sodobno tematiko<<? Tedaj mu je
treba povedati, da to ni bilo lepo od njega in ga za ustreznejši pomen
tujke aktualen napotiti v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Povejmo
še enkrat po šolsko: z aktualnostjo je mišljena relevantna socialna in
etična problematika, to je taka, ki se bralcev dotakne, ker je zanje
pomembna, ne glede na to, ali se roman dogaja v sodobnosti ali v
preteklosti. Na zmedeni pisateljev očitek, da žirija zadnje čase
izbira v znamenju potrošniške mentalitete, ki škoduje vrhunski
umetnosti, naj pa odgovorijo, če se jim ljubi, njegovi v zadnjih letih
nagrajeni kolegi Drago Jančar, Tadej Golob, Goran Vojnović, Štefan
Kardoš in Feri Lainšček. -- miran hladnik