[SlovLit] O, Ivan, kot bi ti vedel, kakšno bo človeštvo po sto letih, po dveh svetovnih vojnah in številnih revolucijah ...

Zoran Božič zoran.bozic na guest.arnes.si
Sre Apr 18 20:43:30 CEST 2012


Poznal sem vso žalost in gnusobo teh ulic, videl sem jo ob vsaki uri, slišal 
skozi okno v svojo izbo glas bede, krik trpljenja, in moje srce je bilo 
mirno. Mirno, predno sem začul iz daljave tvoj glas, Nina. V njem ni bilo 
bede, ne trpljenja, samo neizmerno hrepenenje je bilo v njem ... Usmiljenja 
ni poznalo več moje srce, ne bridkosti; samo še smeh, surovi in zlobni smeh 
tistih ulic. Spominjam se, da sem se ob tistem času, natanko pred tistim 
večerom ukvarjal z dolgo razpravo: »o uporabi delavskih otrok.« Spopolniti 
sem hotel Swifta, ki se mi je zdel vse preponižen. Z enim mahom sem 
nameraval rešiti socialno vprašanje. To je bila vsebina moje modrosti: 
Največja nevarnost za moderno družbo je velikanski prebitek delavskih otrok. 
Kolikor jaderno se razvija velika obrt, vseh rok, ki so nevarno svobodne in 
se iztegajo po delu in kruhu, ne morejo ukleniti tvornice in črna vojska 
raste strahovito. To je samo eno lice obraza. A drugo, nič manj spačeno: 
otroci, ki so jih tiste vlažne izbe polne kakor stenic, jedó delavcu kruh 
izpred ust, sesajo mu moč iz kosti. Kar je škodljivo v dvojnem oziru: 
Delavec, ki bi se lahko od svojega zaslužka pošteno redil ter dajal gospodu, 
kar je gospodovega, izcedi najboljši del svojega soka po nepotrebnem, v 
blagor ljudem, ki so gospodu tuji in ki jih ne plačuje; na to sorto, kakor 
sveti Krišpin, krade z desnico, da siplje z levico. Drugo pa je, da 
odvračajo delavca družinske skrbi od poti zadovoljnosti in poslušnosti ter 
ga delajo dovzetnega za uporne misli. Človek, ki je sam in svoboden, ki 
prepeva v krčmi, ali ki se valja v pocestnem blatu, ni nevaren nikomur; 
nevaren je šele, kadar je trezen in sedi za mizo v tisti vlažni izbi in 
ugleda, kadar se ozre, poželjive, lačne otroške oči. V tistih lačnih 
otroških očeh je studenec nevarnosti ... Čemu veliko premišljanja? Stvar je 
jasna in trdno sem prepričan, da razodenem misel tisočerih src, če 
izpregovorim: Prebitek delavskih otrok se ne da uporabiti boljše človeštvu v 
blagor, nego da se ta nežna, fina telesca po pametni reji in vestni metodi 
pripravijo v delikatno hrano višjim krogom. Človeško meso nima nič manj 
redilnih snovi nego živalsko in vrhu tega je slastnejše, kar potrjujejo 
mnogotera spričevala; posebno okusno in nežno je meso tolstih otroških lic 
in rok; pomisliti je dalje potreba, da bi se dale z marljivo rejo vzgojiti 
nove, redke in drage pasme, kakor se je posrečilo živinorejcem pri perutnini 
in govedi ... Treba je priznati, da bi bila to le hrana višjih, imovitih 
krogov; že samo blago bi ne bilo po ceni, reja tistih izsušenih trupelc pa 
bi bila draga in kočljiva stvar. Od začetka bi se morda komu upiralo, če bi 
videl pred sabo, med salato in omakami, jasne oblike svojega rodu; zato bi 
bilo koristno, da bi uživala prva generacija to delikateso na nekoliko 
obzirnejši, takorekoč prikrit način, recimo s papriko v gosti omaki. Sčasoma 
bi pomisleki utihnili; človeštvo je storilo že toliko znamenitih korakov, 
zakaj bi ne storilo še tega? — Razdeliti bi bilo treba silno vojsko, ki šumi 
tam doli in že bije s kladvi in sekirami na železna vrata družbe, v dvoje 
vrst: plemensko in suženjsko. Plemenska vrsta bi skrbela prvič za ohranitev 
suženjske vrste, drugič za preskrbljevanje višjih krogov z nežno hrano. 
Suženjska vrsta bi živela na polju in v tvornicah; razplemenjeni v zgodnji 
mladosti bi dremali sužnji v potrpežljivosti in poslušnosti, brez skrbí in 
brez misli in brez hrepenenja; to bi ne bila več vojska, bila bi čreda 
okornih, debelih, na mrtvo delo navajenih kastratov ... Natanek in obširen 
je bil moj sistem, dodobrega premišljen in globoko utemeljen; zdaj ne vem, 
kje je tisti manuskript ... 


__________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 7066 (20120418) __________

To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus.

http://www.eset.si





Dodatne informacije o seznamu SlovLit