[SlovLit] Pridiga

[Miran gmail]

Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 02. april 2012 08:35
Zadeva: pridiga

Drage zaničnice, dragi zaničniki in vsi podporniki naše vere!

Zaničniška odmaševanja so v prvi vrsti namenjena prepričevanju tistih,
ki še ne verjamejo, da je v Sloveniji možen ničodstotni davek na
dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države,
slovenski jezik. Mislite si, da je v tem razlog, da vas, ki v to že
verjamete, zadnje čase bolj slabo obveščam o naših obredih.

Ker bomo imeli danes ob pol sedmih zvečer odmaševanje v Kranju v
okviru Tedna slovenske drame, naj naprej sporočim, da to, da
sodelujemo na tem festivalu, ne pomeni, da je naša verska skupnost
postala gledališki cirkus. Povabilo za nastop smo sprejeli kot dodatno
možnost za širitev naše vere in tudi za to, ker smo prepričani, da
težave s slovenskim jezikom sodijo med največje slovenske drame.

Če nocoj ne boste prisotni na našem odmaševanju, ste lahko vsaj z
mislimi z nami. Zato vam pošiljam besedilo današnje pridige in vas
obveščam, da bo naslednje odmaševanje že to sredo, 4. aprila, v
ljubljanski kavarni Union, 27. avgusta zvečer pa bo veliko odmaševanje
na prostem pred trnovskim KUD France Prešeren.

kenguru Roza

DANAŠNJA PRIDIGA

Zaničnice in zaničniki! Kaj pomeni naša vera v to, da je v Sloveniji
možen ničodstotni DDV za vse prozivode, ki širijo temelj slovenske
države, slovenski jezik? Ali gre res za tako banalno stvar, kot je
denar? Seveda ne. V naši veri je skrito veliko več.

Kot prvo gre v njej za vero v to, da je slovenski jezik temelj naše
države. In če je njen temelj, ga mora država varovati. Varovati jezik,
ki je živ organizem, pa pomeni dajati mu čim več možnosti, da se
razvija in raste. Verjeti v svoj jezik pomeni uporabljati ga povsod,
kjer je to mogoče. Na žalost pa ljudje, ki tej državi vladajo, s
svojim početjem izpričujejo nevero v pomembnost jezika, zaradi
katerega ta država sploh obstaja.

Naša sedanja vlada se v svoji koalicijski pogodbi zavzema za vrednote
osamosvojitve, zaradi česar bi človek pričakoval, da bo po svojih
najboljših močeh skrbela za najzaslužnejšega osamosvojitelja,
slovenski jezik. A se bojim, da temu ni tako.

Ko je naš predsednik vlade prejšnjič sedel za krmilom slovenske
države, je slovesno odprl prenovljeno letališče Jožeta Pučnika, kjer
novo zgrajeno prvo nadstropje osrednjega slovenskega letališča krasijo
ogromni poetični napisi izključno v angleščini in s tem nedvoumno
sporočajo, da tukaj ne vladamo Slovenci. Na žalost takega odnosa do
slovenščine nima samo sedanja ekipa. 1. maja 2004 je imel ob našem
vstopu v EU na trgu med eno in drugo Gorico Tone Rop govor v
angleščini, Romano Prodi pa v italijanščini. Naš jezik je očitno za
naše politike zdaj, ko smo si z njegovo pomočjo izborili samostojno
državo, vse bolj nepotreben relikt.

A ne živimo samo na svoji zemlji. Živimo tudi v svojem jeziku, ki mora
imet enake možnosti, da se razvija in sledi času, kot vsi ostali
jeziki EU. Ker je vezan na manjše tržišče kot večina drugih jezikov, s
katerimi naj bi bil v EU enakopraven, zahtevamo, da se mu do te
enakopravnosti pomaga. Ničodstotni davek na dodano vrednost za vse
proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik, je samo
simbol tistega, kar za jezik, v katerem živimo, zahtevamo. Zahtevamo,
da država, ki je na tem jeziku utemeljena, skrbi za to, da imamo mi,
ki ta jezik živimo, kvalitetne filme, televizijske nadaljevanke,
internetne strani in vse ostalo, kar potrebujemo za človeka vredno
bivanje v svojem jeziku. Kajti če v slovenščini nimamo kvalitetne
ostale ponudbe, tudi slovenskih politikov ne potrebujemo in se čim
prej priključimo skupnosti, ki kvalitetno ponudbo v svojem jeziku ima.
Če je za nas prepozno, naj vsaj naši otroci in vnuki rastejo v širokem
jeziku, ki jim bo vlival samozavest. Ne pa v jeziku, ki potrebuje
obvezne kvote v televizijskem in radijskem programu, da ohranja videz
živosti.

Zaničnice in zaničniki se ne ukvarjamo z vero v boga. Če obstaja, in
zelo upam, da obstaja, bo bog že sam poskrbel, da bo svet tak, kot si
ga je zamislil, in bodo tisti, ki ga zlorabljajo za svoje koristi,
kaznovani. Kot vernike pa nas ne zanima bog, ampak z vsem duhom in
materijo verjamemo v odrešilno moč števila nič. Nič jezikovnih kvot,
nič davka na jezik in nič nasilja nad jezikom v imenu skrbi za njegovo
idealno podobo.