[SlovLit] Nova varianta Gradnikove pesmi Vseh mrtvih dan 1916 -- Kekčeve poti dopolnjene

[Miran gmail]

Včeraj mi je Drago Bajt prijazno izročil fotokopijo časopisnega
izrezka, ki ga je našel v zapuščini Mirana Jarca v Novem mestu in je
na njem cikel štirih z rimskimi številkami označenih pesmi. Po naslovu
in podpisu a. g. v desnem spodnjem kotu je sklepal, da je objava
Gradnikova. V pesnikovem Zbranem delu sta dve pesmi s podobnim
naslovom. Tej na izrezku ustreza cikel, ki ga je objavil v zbirki Pot
bolesti 1922. Cikla se v posameznih verzih razlikujeta, najbolj opazno
pa je, da je varianta iz časopisa za eno pesem daljša. V zbirki Pot
bolesti in v Gradnikovem Zbranem delu 2 iz leta 1986 manjka tretja
pesem iz predhodne časopisne objave, ki gre takole:

Moja mati, danes ko na grobe
spet procesija pobožna roma,
moje misli romajo do doma.

Moje misli polne so tesnobe:
Kdaj ta neveseli čas preteče?
Ko da se povrnil sem iz ječe,

ko da je zbežala z mene mora,
stal bom zopet neki dan pred vrati
naše hiše: >>Kje je, kje je mati,

in čemu odgovora ni dala,
mi na pisma?<< Morda le jokála
moja sestra bo, brez odgovora.

Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova ..., iz katere sta
urednika Gradnikovega Zbranega dela povečini črpala podatke o
pesnikovih časopisnih publikacijah, te Gradnikove objave ni
registrirala in ugotoviti je bilo treba, iz katerega časopisa jo je
Miran Jarc izrezal. Pomagal sem si z dLib-om (http://www.dlib.si) in
tam našel pesem na 3. strani časnika Slovenski narod 2. novembra 1917
(http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGS0VWTE). Potrebno je bilo
nekaj sreče, saj je bilo strojno prepoznavanje starega dnevnika zaradi
slabe podlage polno napak. Začetek pesmi je bil strojno prebran
takole:

VsÂ<<h mrtvih dan. L \ettr vzit, v vetni kakor jata p'ahih PtiÄŤcv
listi plahtitalo. Kiše, da so hiše več ne znajo; okna so z&prta vsa
in vrata. Vrata so 0dprta.5p.m0 ena: kakor vetor vele liste rro^i.
tnime't ^el. ki jim priava Kloni, skoz! vrata suva rdc^a Ĺľena. f
Žena v vetru na vse kraje zove:)

Poskusiti je bilo treba z vtipkavanjem več različnih nizov besed iz
pesmi v iskalno polje. Če so bili prekratki, sem dobil preveč
zadetkov, če so bili dolgi, je bila v njih gotovo kakšna napačno
prebrana črka in nisem dobil nič. Do ožjega izbora pridemo, če damo
iskalni izraz v narekovaje. In seveda, odkljukati je bilo treba
iskanje po celem besedilu namesto standardnega po naslovih, saj članki
v časnikih niso bibliografsko popisani. Ko je število zadetkov
obvladljivo (recimo 30 ali 50), jih sortiramo kronološko in se
sprehodimo po njihovih pdf-variantah, saj tako pesem hitreje zagledamo
kot v golobesedilnem predogledu. Srečo sem imel z nizom >>na vse kraje
zove<< (ali pa je bil mogoče kateri drugi niz).

Iz opisa iskanja je mogoče postalo jasno, zakaj vsako leto v okviru
projekta postavljanja slovenske leposlovne klasike na splet čete
študentov češejo in korigirajo na dLib-u strojno prebrana besedila in
jih spravljajo na Wikivir. Do zdaj ob podpori Ministrstva za kulturo,
od zdaj naprej pa, če le nismo preveč optimistični, v okviru novega
superministrstva. -- miran

===

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kekec2/index.html --
novi fotodokumenti starih Kekčevih poti, kazalo na
http://lit.ijs.si/kekceve.html