[SlovLit] DSP -- Herman Koroški -- Prešeren v Tübingenu

[Miran gmail]

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/novi-predsednik-dsp-veno-taufer-zasedemo-lahko-tudi-parlament/272341
-- DSP grozi z zavzetjem parlamenta; zgledi s FF
vlečejo (hvala Petru Weissu za povezavo).

===

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 08. december 2011 11:36
Zadeva: Obletnica rojstva Hermana Koroškega

Pred tremi leti so se zvrstile slovesnosti ob 500. obletnici rojstva Primoza
Trubarja. Ko se izteka tekoce leto, pa se spodobi s kaksno vrstico spomniti
tudi 900. obletnice rojstva Hermana Koroskega, imenovanega se Herman
Dalmatinec, Herman Slovan in Herman Drugi. Da se sam ni stel za
Dalmatinca, prica pripomba, vnesena v prevod Velikega uvoda v
astronomijo (Introductorium maius in astronomiam) Albumasarja iz leta
1140:

Istre deli trije: morski in gorski, v sredi domovina nasa Koroska.

Zarko Dadi´c je gorsko Istro istovetil kar s Cicarijo, medtem ko jo je Kajetan
Gantar iskal nekoliko bolj severno na Krasu, glede na izrecno vmesnost
Koroske pa gorski Istri rajsi ustreza Avstrija kot dezela ob Istru oziroma
Donavi.

Za Hermana Koroskega je znano, da je v letih 1130-1134 studiral v
Chartresu in da je z Robertom iz Kettona leta 1135 dostudiral v Parizu. Z
Robertom je nato tudi krenil na Jutrovo in se tam mudil do leta 1138. Sledilo
je delovanje v Spaniji, kjer je prevajal astronomska in matematicna dela iz
arabscine v latinscino. Ko se je leta 1143 preselil v Francijo, je v Beziersu
nastala njegova izvirna filozofska razprava O bistvih (De essentiis).

Ob prevodih in izvirni razpravi v latinscini je Herman vazen tudi kot zacetnik
simbolizacije v znanosti, in to v zvezi z rodno slovenscino. Ze med bivanjem
v Bagdadu ter Kahiri je na podlagi zacetnic slovenskih imen za dni tedna
postopno razvil 7 simbolov za planete in vanje najbrz v navezavi na
Gavharja Sicilskega vgradil tudi podatke o svoji narodnosti, rojstnem kraju in
casu:

Slovenin Herman iz Sv. Petra v Lese, 21. 12. (21+12 = 33))

Do leta 1144, ko je na podlagi glagolice izoblikoval se 12 zivalskih znamenj,
pa je podatke dopolnil z izpovedjo vere, starostjo in rojstnim letom ter
monogramom:

Jaz v Boga, Devo Marijo verujo, 33+1111, HDC (= Hermanus de Carinthia).

Vlado Nartnik

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 08. december 2011 10:13
Zadeva: PRESERNOV VECER V TUEBINGENU

V okviru slovenskih literarnih večerov na Filozofski fakulteti v
Tuebingenu je minuli  torek  potekal literarni večer, na katerem so
študenti slovenščine in slavistike kot tudi študenti drugih študijskih
smeri obeležili 211-letnico pesnikovega rojstva, ki je bila v soboto,
3. 12. 2011.

Študentom sem najprej predstavila pesniško delo Franceta Prešerna ter
ga umestila v evropski prostor in čas. Ko sem spregovorila o
Prešernovi življenjski poti, so študentje, ki Prešerna večinoma slabo
poznajo, saj ga v nemškem šolskem sistemu pri literaturi ne
obravnavajo, z zanimanjem poslušali, kako so  zahtevne  življenjske
preizkušnje zaznamovale vsebino Prešernovega pesniškega opusa. Na ta
pogled se je navezal prof. Jochen Raecke, ki je imel daljše
predavanje, v katerem  je razmišljal o narodotvornih elementih
Prešernovih Poezij. Pri tem je izpostavil pomen jezika, ki se pri
Prešernu programsko dvigne od ljudskega pogovornega jezika k
obvladovanju knjižne norme, s katero je mojstrsko oblikoval najbolj
zahtevne oblike evropske poezije. Poudaril je, da politična zamisel
narodne osamosvojitve pri Prešernu ni nacionalistično zamejena, temveč
vizionarsko vpeta v načela humanističnega internacionalizma, v
predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov sveta.

Moč Prešernove  pesniške besede so študentje  lahko začutili ob
lektoričini in Dietmarjevi (Dietmar Fiesel, študent slovenščine)
interpretaciji Prešernovih pesmi. Pesmi so študentje lahko slišali v
slovenskem izvirniku in v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa. Z
zanimanjem so si ogledali tudi posebno 'luksuzno' izdajo Prešernovih
Poezij, ki so izšle ob 200-letnici njegovega rojstva pri Mestni občini
Kranj. Študentka slovenščine Constanze Becker, ki igra fagot, je
poskrbela za glasbeno spremljavo [...]

Irma Kern