[SlovLit] Slovenistika v Trstu -- O gledališču za otroke

[Miran gmail]

From: Vasja Bratina <vasja.bratina na telemach.net>
Date: 2011/10/9
Subject: Informativni dan za študente slovenistike na Leposlovni in
filozofski fakulteti v Trstu

V sredo, 12. oktobra, bo na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu
(Ul. Androna Campo Marzio 10) ob 11. uri v predavalnici D predstavitev
slovenistike za študente in za vse, ki jih zanima, kakšen je študijski
program, katere so dodatne dejavnosti in kakšne so prednosti študija
predmeta slovenski jezik s književnostjo. O tem bo govoril prof. Miran
Košuta, s katerim bosta letos sodelovala profesor slovenskega jezika
Robert Grošelj in lektorica mag. Rada Lečič.

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 09. oktober 2011 20:12
Zadeva: FW: Okrogla miza na Zlati paličici

From: Amelia Kraigher <amelia.kraigher na guest.arnes.si>
Date: Sat, 08 Oct 2011 00:28:24 +0200

Spoštovani udeleženci okrogle mize, dragi kolegi.

Na našem ponedeljkovem pogovoru bomo poskušali premisliti aktualno
stanje gledališča za otroke in mlade pri nas, in sicer z več vidikov.
Pošiljam vam nekaj izhodišč.

1. Gledališka ponudba z otroke in mlade se v zadnjih letih širi in
razvija v več smeri:

a) Produkcijo vse pogosteje dopolnjujejo različne delavnice,
ustvarjalnice, gledališke urice, tečaji in gledališki klubi. Zdi se, da
bistvena "differentia specifica" gledališča, namenjenega otrokom in
mladini v primerjavi z gledališčem za odraslo občinstvo postaja tista
"dodana vrednost", ki se od odrskih desk podaljšuje v spoznavanje samega
gledališkega medija, njegovih zakonitosti, v vodene pogovore o temah, ki
jih predstave odpirajo, o doživetjih, ki jih prinašajo ipd. Ta pristop
pa poleg kvalitetnih predstav kliče tudi po številnih dobrih gledaliških
mentorjih in izkušenih (gledaliških) pedagogih. Na kakšne načine se
gledališča in producenti lotevate tovrstnih projektov, izobraževanj in
povezovanj?

b) V Ljubljani se je z letošnjo sezono razširila abonmajska ponudba za
mladino, njena kombinatorika ponuja prečenja gledališča, filma,
animacije, glasbe, povezala pa je kulturne inštitucije, ki so razpršene
po vsem mestu.
Gledališke produkcija se vse bolj odločno povezuje s širokim programom
širše kulturne ponudbe za mlade, kjer se gledališke, plesne, filmske,
literarne, glasbene in še kakšne umetnosti za mladino medsebojno
kombinirajo, se organsko prepletajo in obenem povezujejo z različnimi
izobraževelnimi in vzgojnimi programi ter z ustvarjalnostjo mladih. To
prakso, tak celostni pristop do kulture za mladino že vrsto let
kontinuirano goji in razvija program kulturne vzgoje v Cankarjevem domu.
Cankarjev dom kot kulturni center s konceptom široke programske ponudbe
je seveda ena redkih institucij, ki si najširše več- in medumetnostno
povezovanje lahko privošči pod eno samo streho, pri čemer to dejansko
počne v zavidljivem obsegu.
Uspešen primer celostno zastavljenega kulturno-umetniškega
vzgojno-izobraževalnega programa je Kinobalon, ki domuje v Kinodvoru,
nastaja v sodelovanju s številnimi partnerji in se z njihovo pomočjo
seli po vsej Sloveniji ipd. ipd.

2. Po besedah selektorja letošnje Zlate paličice je ob žanrski širini
znotraj samega gledališkega medija (igrane predstave, muzikali, plesne
predstave ...), v zadnjem obdobju nekoliko naraslo število predstav, ki
so tudi znotraj sebe medžanrsko cepiljene z lutkovnim, plesnim ali
glasbenim gledališčem. So torej nekakšni gledališki bastardi (oznako
zapisujem v njenem izrazito žlahtnem pomenu). Ali to dejstvo morda že
kliče po rekonceptualizaciji festivala Zlata paličica, ne samo
spremljevalnega, kar se zgodilo z letošnjo LGL-jevo "show-case"
nadgradnjo, ampak tudi njegovega tekmovalnega programa, ki ga v celoti
oblikuje selektor?

3. Kako in kje programski vodje gledališč iščete in pridobivate predloge
in besedila za otroške in mladinske predstave? Kolikšen delež predstav
nastane po prevedenih besedilih, koliko je uprizorjenih (novih)
slovenskih besedil? Kako je z izvirniki in njihovimi priredbami oz.
predelavami? Kako je bilo s tem pred nekaj desetletji in kako je danes?
Koliko dejansko lahko delate z avtorji na novih gledaliških besedilih?
Jih lahko razvijate v dialogu z njimi?

4. Po podatkih Ministrstva za kulturo si je v letih 2009 in 2010 kar
polovica obiskovalcev slovenskih javnih gledaliških zavodov ogledala
predstave, namenjene otrokom in mladini do 18. leta. Podatek je za
ustvarjalce, predvsem pa producente teh predstav razveseljujoč, sploh če
upoštevamo dejstvo, da se produkcija s števil(č)no postprodukcijo vred
(nekatere predstave živijo leta in desetletja in dosegajo vrtoglavo
število ponovitev) giblje okrog slabe tretjine celotne slovenske
gledališke ponudbe. A kakšna je dejansko struktura tega občinstva?
Kolikšen delež prireditev je namenjen predšolskim otrokom, koliko
predstav osnovnošolcem in koliko srednješolcem?

Seveda ste vabljeni, da tudi sami odprete še kakšen problemski sklop, ki
ga v svojih zastavkih nisem načela.

Povabite svoje kolege in vse, ki bi jih naš pogovor utegnil zanimati.

Želim vam lep vikend in nasvidenje v ponedeljek ob 13. uri v foyeru LGL.

Amelia Kraigher