[SlovLit] Primorski slovenistični dnevi

[Miran gmail]

From: "Sonja Žežlina" <sonja.zezlina na guest.arnes.si>
To: slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 28 Apr 2011 09:56:20 +0200
Subject: 21. Primorski slovenistični dnevi

SD Nova Gorica je 8. in 9. aprila 2011 v Bukovici,  Renčah in Gradišču
pripravilo 21. Primorske slovenistične dneve s temo ALEKSANDRINKE -
MOTIV EKONOMSKE EMIGRACIJE V  LITERATURI  IN KULTURI.
Vsebinsko se je letošnje srečanje navezovalo na 13. PSD s temo
Primorsko izseljevanje, ki so se odvijali leta 2002 v Ajdovščini.

Srečanje je nastajalo v strokovnem  sodelovanju slovenistov treh društev
(poleg omenjenega tudi SD Koper in SD Trst-Gorica-Videm),  podprle pa
so ga tudi različne družbene skupnosti (Občina Renče-Vogrsko, KS
Gradišče nad Prvačino), posebno obogatitev (kulturni program in pogostitev)
pa je prispevalo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz
Prvačine. PSD so pozdravili župan Občine Renče-Vogrsko A. Bucik,
predsednica SD NG Sonja Žežlina, koordinatorka meddruštvenega odbora
S. Smajlagić in častni gost M. Tomšič,  s kratkim kulturnim programom pa
so odprtje pozdravili otroci OŠ Renče.

Častna gosta srečanja sta bila publicistka Dorica Makuc in pisatelj Marjan
Tomšič.  Tomšičev roman Grenko morje je bil osrednja tema več referatov.
Dorica Makuc je z dokumentarcem Žerjavi letijo na TV Ljubljana in kasneje
v knjigi Aleksandrinke prva dokumentirano in pronicljivo predstavila
to tematiko;
v pogovoru z Marijo Mercina je razkrivala svoje poglede na ta vprašanja.

Na srečanju smo spregovorili o aleksandrinkah in njihovi usodi v tujem svetu
z različnih vidikov, tako literarnih in jezikovnih, zgodovinskih in
socioloških.
O tem so spregovorili M. A. Vižintin: Usoda aleksandrink v prozi Marjana
Tomšiča, M. Mileva Blažič: Motiv aleksandrink v mladinki književnosti, K. P.
Mihurko:  Reprezentacije ženskosti in orientalizem v Tomšičevih zgodbah
o aleksandrinkah in J. Čebron: Primerjava ženskih literarnih oseb v Tomšičevih
romanih Šavrinke, Zrno od frmentona, Grenko morje in Južni veter. O odmevih
emigrantske tematike v Cankarjevi in Šeligovi Lepi Vidi je spregovoril D. Poniž.

 Tematiko  aleksandrinstva sta razširili Z. Honn Marc s predavanjem Motiv
ekonomske migracije v literaturi Cilke Žagar in pri ostalih
avstralskih Slovencih
in V. Kobal, ki je predstavila I. Kobala in njegovo besedilo Možje s Snowya kot
zgled medkulturnega dialoga.

V ospredju več referatov, predvsem slovenistov iz osnovnih in srednjih šol, so
bili problemi učencev iz družin priseljencev, ki se v zaostrenih
socialnih razmerah
srečujejo z izločenostjo in neuspešnostjo (B. Modrijančič Reščič: Pogumne
ženske v tujem svetu, I. Humar-Kobal: Aleksandrinke in njihove zgodbe - primer
medgeneracijskega sodelovanja na OŠ Dornberk ter I.  Černigoj: Otroci
ekonomskih migrantov v osnovni šoli). Zadnji sklop predavanj je bil  etnološko
obarvan. V njem so  s prispevki sodelovale I. Miklavčič Brezigar (O razumevanju
in nerazumevanju fenomena aleksandrink), D. Koprivec (Pogled na migracije
aleksandrink skozi osebna pričevanja) in E. Dejak Furlan (Pesmi in pisma).

Strokovna predavanja in razprave so obogatili že omenjeno Društvo za
ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in različne družbene skupnosti -
v večernem programu je pogovoru z Dorico Makuc sledila predstavitev komaj
nekajletnega,  vendar bogatega delovanja Društva za ohranjanje dediščine
aleksandrink. Njegova  predsednica Dejana Baša jo  je povezala z dvema
življenjskima zgodbama aleksandrink, kot sta jih oživili njuni
vnukinji. Prva je
pripovedovala, kako je na pokopališču v Kairu iskala nonin grob, druga pa je
prebrala pismo svoje mame, tedaj desetletne  deklice, njeni mami aleksandrinki.
Z modno revijo >>Obleke iz baula<< so potomke aleksandrink, ki pripadajo
različnim generacijam,  pokazale odnos do njih, pa tudi svoje mnogovrstne
talente - od govornega do manekenskega.

21. PSD so se nadaljevali naslednji dan na pohodu po Gregorčičevi poti od
Renč do Gradišča. Na ta dan so se nam pridružili tudi gostje iz Slavističnega
društva Dolenjske in Bele krajine. Po prijaznem sprejemu smo si v Renčah
ogledali razstavo o renških aleksandrinkah, ki jo je pripravilo
Društvo za kulturo,
turizem in razvoj Renč.  Nadaljevali smo s hojo po Gregorčičevi poti
do Gradišča
nad Prvačino, kjer so nas sprejeli krajani, predsednik in drugi
predstavniki krajevne
skupnosti in Melanija Kerševan, ki je pesnika slikovito predstavila.
Tako slikovito,
da se že veselimo prireditve Gregorčičevi dnevi, ki jo je napovedala
in bo maja ter junija.

Vse to dokazuje, kako bogato, ubrano  in povezano živijo ljudje v tem
prostoru
med zgodovino/spominjanjem in sedanjostjo.

S. Žežlina, M. Mercina